Tiskane izdaje
Spominski dan padlim vojakom je v ZDA neuradni začetek poletja, ko odprejo bazene in otresejo prah z žarov. Mnogi so pozabili, da je dan posvečen več kot milijonu Američanov, ki so umrli v službi države. Letos jih bo zasenčil še rojstni dan moža, ki je prav tako padel v službi države, le da brez uniforme.
»Za veliko ljudi je le še dan za zabavo. Saj ne, da to počno iz zlobe, le prizadeti niso,« je za agencijo Associated Press dejala Carol Resh, ki je v Iraku pred desetletjem izgubila sina, stotnika Marka Resha. Čeprav so ameriški vojaki šestnajst let po terorističnih napadih 11. septembra 2001 še vedno v Iraku in Afganistanu, nekateri tudi v Siriji, je razkorak med ameriško družbo in vojsko čedalje večji. Med drugo svetovno vojno je v vojaških enotah služilo več kot 12 odstotkov prebivalcev, z ukinitvijo obveznega nabora in prehodom na prostovoljne enote se je število skrčilo na današnjega manj kot pol odstotka.
Nekateri veterani menijo, da je pomen praznika, ki ima svoje korenine v državljanski vojni, razvodenela odločitev izpred slabega pol stoletja, ko so ga s 30. maja prestavili na zadnji ponedeljek v maju in tako ustvarili podaljšan konec tedna.
Pokojni senator s Havajev Daniel Inouye, veteran druge svetovne vojne in prejemnik najvišjega vojaškega odlikovanja medalje časti, je leta prepričeval kongresne kolege, naj se vrnejo k 30. maju, a ga niso uslišali. Carol Resh je letos učencem srednje šole v Pensilvaniji dejala, naj za pravi pomen praznika vprašajo družine zlate zvezde, ki so izgubile svojega bližnjega. »Ne gre za piknike, ampak za može in žene, ki so dali svoje življenje za državo. Za nas je vsak dan dan spomina nanje.«
Američani zagotovo ne bodo pozabili na Johna F. Kennedyja, karizmatičnega 35. predsednika, ki bi danes praznoval sto let, a so mu streli v Dallasu za vedno nadeli podobo 46-letnika z mladostnim nasmeškom. Pred štirimi leti, ko se je država spominjala pol stoletja od njegove smrti, je newyorški politolog George Shulman dejal, da so »ZDA vedno bile in vedno bodo obsedene s predsedovanjem JFK, ker je bilo prekinjeno na tako dramatičen način«.
Te dni med njegovimi sorodniki iščejo morebitnega naslednika, predvsem pri vnuku Jacku, medtem ko hčerka Caroline, edini preživeli otrok, menda spada v širši krog izzivalcev Donalda Trumpa v 2020. Njen oče je predstavljal podobo mladostne, pustolovske, idealizirane Amerike, po njegovi smrti je zavel občutek o začetku zatona zlatih časov. Če bi politika, ki je v Belo hišo prišel z napovedmi, da bo Amerika spet velika, deložiral nekdo iz družine Kennedy, bi se zdelo skoraj kot zgodovinska karma.
