Tiskane izdaje
Oslo − Norveški odbor je odločil, da bo letošnje najprestižnejše priznanje iz sklopa Nobelovih nagrad podelil Malali Jusafzai, pakistanski deklici, ki je s svojim zgledom opozorila na kratenje pravic deklic do šolanja, in indijskemu aktivistu za človekove pravice Kailašu Satyarthiju, ki vse od 90. let prejšnjega stoletja opozarja na izkoriščanje otroške delovne sile.
»Norveški odbor je odločil, da Nobelovo nagrado za leto 2014 podelili Kailašu Satyarthijuin Malali Jusafzaj za njun boj proti zatiranju otrok in mladih ter za pravico vseh otrok do izobrazbe.«
Deklica, ki se je zoperstavila talibom
Malala Jusafzai je s 17 leti postala najmlajša dobitnica Nobelove nagrade za mir. Svetovna javnost je za dekle, ki je v blogih za britanski BBC javno spregovorila o nasilju talibov v svoji domači pokrajini Svat na nemirnem severozahodu Pakistana in kritizirala njihov odnos do žensk, prvič slišala leta 2012, ko so jo prav zaradi njenega upora ustrelili na šolskem avtobusu. Sprva se je zdravila v Pakistanu, nato pa so je prepeljali v Veliko Britanijo, kjer je uspešno okrevala. »Skozi junaško bitko je postala glavna zagovornica za pravice deklic do izobrazbe,« je norveški odbor pojasnil svojo izbiro.
Svoj prvi javni govor z naslovom Kako si talibi drznejo jemati temeljno pravico do izobrazbe? je sicer imela že leta 2008, ko je imela šele enajst let. Malalo so lani nagradili tudi z nagrado Saharova za svobodo misli.
»Ona je ponos države«
Nobelovi nagrajenki za mir je že čestital pakistanski premier Navaz Šarif. »Ona je ponos države. Njeni rojaki so ponosni. Njeni uspehi so edinstveni in neponovljivi. Vsem dekletom in fantom po svetu bi morala biti njen boj in predanost zgled.«
Nanjo je ponosen tudi njen stric in učitelj Ahmed Šah. »Malala je ponos [province] Pahtunhva in Pakistana. Dvignila je svoj glas o krivicah v družbi, kjer ženske ne smejo niti govoriti.« Z izborom Nobelovega odbora je zadovoljna tudi njena nekdanja sošolka Aješa Halid. »Te nagrade ni osvojila le Malala, ampak so zmagale tudi pakistanske deklice. Malala je luč v naših očeh in glas v naših srcih. Dokazala je, da šolanja ne moreš ustaviti, če razstreliš šole.«
Satyarthi: Če ne zdaj, kdaj? Če ne ti, kdo?
Najbolj prestižno od Nobelovih nagrad si letos z Malalo deli indijski aktivist za pravice otrok, 60-letni Kaliaš Satyarthi, ki je več kot 80.000 otrok v okviru organizacije Bachpan Bachao Andolan v Indiji rešil okov pohlepa in jim uspešno pomagal pri reintegraciji, rehabilitaciji in izobraževanju.
Vse od 90. let prejšnjega stoletja svetovno javnost na miroljuben način opozarja na problem izkoriščanja otroške delovne sile in potrošnike povsod po svetu poziva k odgovornemu ravnanju − bojkotiranju izdelkov, ki so delo otroških rok. »Otroci morajo hoditi v šolo, ne biti finančno izkoriščeni. Na območjih, kjer vladajo konflikti, kratenje pravic otrok vodi v nadaljevanje nasilja iz ene generacije v drugo,« je pojasnil norveški odbor.
Svojo vojno je začel z bitko proti indijskim proizvajalcem preprog, kjer so tako otroci kot njihovi starši garali, da bi odplačali dolg lastnikom tovarne. A ta dolg nemalokrat ni nikoli poplačan, celotne družine pa si nato lastniki posojajo in prodajajo. Na njegovo pobudo je nastal sistem, sprva znan kot Rugmark, zdaj pa kot Goodweave, ki podjetjem v južni Aziji podeljuje certifikate, če proizvajajo brez otroškega dela.
K odgovornemu ravnanju poziva prav vsakega Zemljana, na dolg do najmlajših opozarja tudi s kampanjo Globalni pohod proti otroškemu delu. »Zaposlovanje otrok je nezakonito in nemoralno,« je zapisal na spletni strani kampanje in dodal: »Če ne zdaj, kdaj? Če ne ti, kdo? Če smo sposobni odgovoriti na ta ključna vprašanja, potem smo morda sposobni izbrisati tudi madež suženjstva.«
Nobelov nagrajenec Satjarti je prestižno priznanje posvetil otrokom, ujetim v suženjstvo. »Nagrado namenjam vsem tistim otrokom, ki še vedno trpijo v suženjstvu, prisilnem delu in trgovini z ljudmi,« je povedal za CNN.
Čestitke Nobelovima nagrajencema
»Malala je pogumna in nežna zagovornica miru, ki je s tem, da je šla v šolo, postala svetovna učiteljica. Dejala je, da lahko eno samo pero spremeni svet in dokazala, da lahko mlado dekle pokaže pot,« je v odzivu na odločitev Nobelovega odbora danes povedal generalni sekretar ZN Ban Ki Mun in hkrati dejal, da je Satjarti z junaškim delom svet opozoril na otroško delo in proti njemu tudi ukrepal.
Odzvala sta se tudi predsednik evropske komisije Jose Manuel Barroso in predsednik evropskega sveta Herman Van Rompuy. »Ne smemo pozabiti na milijone otrok po svetu, ki so jim odrekli pravico do izobraževanja. To je zmaga za vsakega od njih.«
Svojemu sorojaku je čestital tudi indijski predsednik Pranab Muherdži, ki je povedal, da je nagrada predvsem priznanje živahni indijski civilni družbi, ki se spopada z zapletenimi socialnimi problemi, kot je otroško delo, in skupaj z vlado poskuša izkoreniniti vse oblike izkoriščanja otrok.
Rekordno število nominirancev
Letos je bilo zanjo nominiranih rekordnih 278 kandidatov. Seznam je sicer tajen, a so nekateri predlagatelji sami razkrili svoje nominirance. Med njimi sta bila nekdanji analitik ameriške Agencije za nacionalno varnost (NSA), ki je svetu razkril sporne vohunske prakse ameriških oblasti, Edward Snowden in papež Frančišek. Med preostalimi favoriti je bil še kongovski zdravnik Denis Mukwege, strokovnjak na področju zdravljenja množično posiljenih žensk. Omenjalo se je tudi ruski opozicijski časnik Nova Gazeta, ki ga je, deloma z denarjem Nobelove nagrade za mir, leta 1993 soustvaril zadnji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov.
