Darovanje s srcem in glavo

Pismo iz New Yorka: Konec leta je v ZDA vrhunec dobrodelnosti, ki jo nekateri izrabljajo za bogatenje.

Objavljeno
26. december 2015 20.49
Sebastijan Kopušar
Sebastijan Kopušar
Natrpane ulice, silovita gneča med trgovskimi policami in zvončarji v rdečih predpasnikih so običajna podoba praznične Amerike. Božič je finale dvomesečne nakupovalne mrzlice, ko Američani med dnevom hvaležnosti in koncem leta na široko odprejo denarnice. Ne samo za darila, ampak tudi za dobrodelnost.

Primež kriznih let počasi popušča in napovedi zapravljanja ob koncu leta so spet segle do 830 dolarjev, kolikor povprečni Američan nameni za darila. Še zmeraj manj kot v eskapističnem 2007., ko je svet drvel proti robu finančnega brezna, Američani pa so božič z rekordnim povprečjem 866 dolarjev spremili v slavje potrošništva. »Nič ne simbolizira ovčje nezmožnosti prebivalcev, da bi razmišljali z lastno glavo, bolj kot milijoni ljudi s finančnimi težavami, ki kopičijo nove dolgove samo zato, ker jim televizija dopoveduje, da bodo užalili Kristusa, če ne bodo nakupili za tisoče dolarjev krame,« je božično norenje opisal Matt Taibbi iz revije Rolling Stone.

Toda v kraljestvu potrošništva imajo v prazničnih dneh odprta srca tudi za darovanje ljudem v stiski. December je mesec, ko ameriške dobrodelne organizacije zberejo skoraj tretjino celoletnih prispevkov. Teh ni malo, lani so darovi presegli 350 milijard dolarjev, letos pričakujejo še več. Hkrati z novoletnim okrasjem in valom prazničnih pesmi se na ulicah pojavijo pripadniki Vojske odrešitve v rdečih predpasnikih, ki z nenehnim zvončkljanjem opozarjajo na rdeče kotličke za drobiž. Lani se je vanje nateklo več kot 144 milijonov dolarjev (skupaj s prispevki podjetij), s čimer so več kot trideset milijonom Američanov pomagali do strehe nad glavo in hrane.

Goljufanje umirajočih

Na bojišču dobrote se poleg armade evangelijskih kristjanov bojuje še poldrugi milijon ameriških dobrodelnih organizacij. Potegovanje za darove je odlično naoljena industrija, ki skoraj brezsramno trka na slabo vest Američanov. Otroške bolnišnice pošiljajo roteča pisma z risbicami svojih pacientov, društva proti mučenju živali vrtijo oglase z najbolj trpinčenimi bitji in pretresljivimi glasovi, ljudi z odprtimi denarnicami ob blagajnah sprašujejo, ali ne bi namenili dolarja tudi za lačne ali bolne ali brez strehe nad glavo ...

V poplavi dobrodelnosti so priložnost našli tudi prevaranti. Spomladi so organizacijo Ameriški sklad za raka in tri z njo povezane skupine obtožili, da so darovalce opeharili za 187 milijonov dolarjev. Večina zbranega denarja je šla namreč za profesionalne zbiratelje denarja, ki so si izplačevali bajne plače, tako da je za umirajoče bolnike ostal le približno odstotek darov. Dobivali so darilne košare s šamponi, DVD-ji in podobno šaro, medtem ko so njihove družine zaradi dragega zdravljenja drvele v bankrot.

Zrnje od plev pomagajo ločevati skupine za varstvo potrošnikov, ki vsako leto objavljajo lestvice zaupanja vrednih humanitarnih organizacij in opozarjajo pred brezvestnimi goljufi. Praviloma zbiratelji denarja za svoje delovanje ne smejo porabiti več kot trideset do štirideset odstotkov darov. Hkrati morajo biti darovalci pozorni na oponašalske organizacije, ki si nadenejo javnosti znana imena. Tako na primer Združenje za levkemijo in limfom za dobrodelnost nameni tri četrtine zbranega denarja, medtem ko Ustanova za otroško levkemijo komaj četrtino.

S premislekom

Peter Singer, profesor filozofije na univerzi Princeton ter zagovornik učinkovitega altruizma, opozarja, da je pri darovanju v dobrodelne namene nujno uporabljati tako glavo kot srce. Tako kot potrošniki ponavadi temeljito premislijo, ko kupujejo pralni stroj in ne plačajo tisoč dolarjev, če lahko za polovično ceno dobijo enako dobrega, je treba pametno izbirati humanitarne organizacije. »Zanimivo je, da se pri darovanju ljudje ne vprašajo, kje dobijo več za svoj denar. Učinkovit altruizem bi rad ta del potrošniškega razmišljanja prinesel tudi v dobrodelnost,« pojasnjuje Singer.

Po njegovih besedah bi se morali osredotočiti na organizacije, ki rešujejo življenja. Kot primer zgrešenih namenov navaja ustanovo Zaželi si, ki izpolnjuje želje umirajočih otrok. »Otrokom ne rešujejo življenja, ampak jim omogočijo en lep dan v življenju,« ugotavlja. Če bi s tem denarjem denimo kupili mreže proti komarjem, bi v Afriki omejili širjenje malarije in rešili življenja številnih otrok. A vsem njegova filozofija ne diši, »rad bi ga videl, kako umirajočemu otroku pojasni, da mu ne bodo uresničili njegovih sanj, ker to ni racionalno«, pravi Michael Rosen iz podjetja ML Innovations, ki se ukvarja z zbiranjem donacij.

Za tolažbo vsem dobrodelnikom je poskrbela študija Univerze Britanske Kolumbije, ki je dokazala, da darovanje z dobrimi nameni ne vzbudi samo topline pri srcu, ampak dejansko pomaga srcu. Pri ljudeh z visokim tlakom, ki so med študijo darovali denar, so na koncu opažali podobne znake njegovega znižanja kot pri pacientih, ki so se odločili za redno aerobno vadbo. Morda denar ne more kupiti zdravja, toda njegovo razdajanje očitno vsaj malo pomaga.