Tiskane izdaje
New York – Slaba dva tedna pred začetkom podnebne konference Združenih narodov je senat zavrnil ukrepa, na katerih temelji ostrejša okoljska politika predsednika Baracka Obame. Ta poudarja pomen sodelovanja pri omejevanju izpustov toplogrednih plinov in nujnost skupnega boja proti podnebnim spremembam.
Republikansko vodstvo senata je uveljavilo sicer redko uporabljan postopek kongresne presoje, s katerim lahko zakonodajalci posežejo v pravila, ki jih sprejemajo vladne agencije. Tako so v torek razveljavili določilo ameriške agencije za zaščito okolja (EPA), po katerem bi morale termoelektrarne do 2030 za 32 odstotkov zmanjšati izpuste toplogrednih plinov (v primerjavi z 2005). Lotili so se tudi omejitve za toplogredne pline iz bodočih termoelektrarn, ki tako rekoč onemogočajo gradnjo novih velikih kurišč na premog.
Za kongresno presojo zadostuje običajna večina glasov, zato bi republikanci, ki imajo 54 od sto sedežev, zlahka sami razveljavili ukrepe okoljske agencije, ki po njihovih besedah ogrožajo ameriško energetsko varnost in delovna mesta. Toda leto pred novimi volitvami so se jim pridružili trije demokratski senatorji iz premogovniških zveznih držav. Na drugi strani so zvestobo stranki prelomili trije zmerni republikanci iz liberalnejših držav, ki se prav tako borijo za svoj stolček in niso hoteli omajati svoje okoljske kredibilnosti, zato so podprli stroga pravila.
Desnica se tako dobrika rudarskim družinam v ameriškem premogovniškem pasu. »Senat se je zavzel za ameriški srednji razred, za rudarja Kentuckyja in njihove družine. Zavrnil je močno nazadnjaška pravila Obamove vlade, ki bi uničila dobro plačana delovna mesta, udarila po revnih in še otežila prizadevanja Kentuckyjcev, da poskrbijo za družine,« je republikanski vodja senata Mitch McConnell, ki prihaja iz Kentuckyja, z eno največjih premogovniških industrij v ZDA, svojim volivcem dajal vedeti, kako se bori zanje.
Rovarjenje republikancev
Gre predvsem za povsem simbolično dejanje, saj ima predsednik Obama možnost veta, iz Bele hiše pa so nemudoma zelo odločno sporočili, da ga bodo uporabili. Pri tem niso uporabili običajnih fraz, da bodo predsedniku priporočili zavrnitev ukrepa kongresa, ampak poudarili, da bi sklep kongresnikov »preprečil ukrepe za zmanjševanje toplogrednih plinov v času, ko moramo ukrepati, in to hitro, saj nuja za blaženje posledic podnebnih sprememb ni bila še nikoli bolj jasna«.
Resnejši preizkus za ukrepe bo tožba, ki jo je vložila koalicija 24 zveznih držav in premogovniških podjetij. V njej trdijo, da EPA z omejevanjem kurjenja fosilnih goriv zahteva povsem spremenjeno energetsko politiko zveznih držav, saj je ogroženo delovanje okoli 600 termoelektrarn na premog. Tako naj bi agencija močno presegla pooblastila, ki jih je je namenil kongres. Zato so zaprosili sodišče, naj zavrne ukrepe, hkrati pa do odločitve ustavi njeno izvajanje.
Med argumenti desnice so očitki, da je ameriški boj proti podnebnim spremembam brez pomena, če se ga ne lotijo enako učinkovito Kitajska, Indija in drugi veliki onesnaževalci. Toda hkrati si na vso moč prizadevajo omajati mednarodno soglasje za podnebne ukrepe, ki ga že mesece tke ameriška diplomacija. McConnell je že spomladi tuje voditelje opozoril, da so ameriške obljube majave, saj jih nista potrdila ne kongres ne vrhovno sodišče. Tudi samo simbolična glasovanja utrjujejo takšno sporočilo, saj bi republikanski predsednik lahko preobrnil sedanje zaveze in prizadevanja Bele hiše.
Na podnebni konferenci Združenih narodov, ki se bo 30. novembra začela v Parizu, želi Obama doseči zgodovinski sporazum, s katerim bi posamezne države sprejele ukrepe za zmanjševanje segrevanje ozračja. Pri tem ameriško pogajalsko izhodišče temelji na sprejetih ukrepih, ki kažejo zavezo doslej podnebno izmuzljivega največjega onesnaževalca v zgodovini (po trenutnih izpustih toplogrednih plinov je Kitajska prehitela ZDA).
Druga stopnja
Med okoljskim rovarjenjem kongresa je Obama na Filipinih spodbujal voditelje gospodarstva, naj se pridružijo mednarodnim prizadevanjem za zmanjševanje izpustov in svoj vpliv izrabijo pri pritisku na domače vlade. Na poslovni konferenci ob robu vrha držav Azijsko-tihomorskega gospodarskega sodelovanja (Apec) je poudaril, da med gospodarsko rastjo, razvojem in skrbjo za planet ni nasprotovanja, ampak se dopolnjujejo.
Na odru sta se mu pridružila kitajski milijarder Jack Ma, ustanovitelj spletnega velikana Alibaba, ter filipinska inženirka Aisa Mijeno, ki je iznašla svetilke na slano vodo. Obama pa je pri tem dejal, da so njene zamisli dokaz, kako so »pravila, po katerih ne moremo hkrati doseči gospodarske rasti in varovati okolja, zastarela«.
Ma je poudaril, da se morajo vlade, znanstveniki in gospodarstvo skupaj lotiti ukrepov za ublažitev podnebnih sprememb in da je prepozno za pritoževanje in iskanje krivcev. Po besedah ameriškega predsednika je svet bolnik z drugo stopnjo raka, ko se začnejo kazati simptomi, »do četrte stopnje pa nočemo priti«.
