Dimna zavesa prihodnjega predsednika

New York – Prva novinarska­ konferenca prihodnjega predsednika je razžrla upanje, da bo zelo odgovoren položaj­ obrzdal vedenje Donalda Trumpa. »Amerika drsi v Trumplandijo,« so na levici ponovno dvignili glas, potem ko je populistični voditelj spet napadel medije in obveščevalce, hkrati pa postavil nova merila koruptivnosti.

(Redke) Trumpove novinarske konference spominjajo na živalski vrt. V sredo se je zdelo, da so živali izstradane, preganjane in naščuvane druga proti drugi, so dogajanje v Trumpovi stolpnici opisali v časniku Atlantic. Po novembrski zmagi je v ameriškem medijskem prostoru zavladalo zaskrbljeno in negotovo vzdušje, analitiki, ki so mesece napovedovali njegov poraz, pa prevprašujejo sebe in svoj posluh za volivce. Nekateri so konec leta odhiteli v njegov floridski klub Mar-a-Lago za nasmeške na skupinskih fotografijah in neuradne pogovore s politikom, ki je mesece tako žalil in napadal medije, da je Katy Tur iz NBC potrebovala zaščito tajne službe.

Trump je še vedno »bombastičen, nečimrn in brezvesten«, na neprijetna vprašanja pa odgovarja z nestrpnostjo in širokoustenjem, so zapisali v New York Timesu. Volilna kampanja nas je naučila, da milijarder in njegov tabor zelo spretno manipulirata z resnico in dejstvi, vse pa zakrijeta s poudarjanjem neverodostojnosti »osrednjih medijev« in agitiranjem na družbenih omrežjih. V sredo so na novinarsko konferenco poslali četico plačanega osebja, ki je z glasnimi aplavzi in vzklikanjem prekinjala vprašanja ter ustvarjala ozračje predvolilnega zborovanja, na katerih je newyorški milijarder blestel.

Propagandna ministrica

Njegovi medijski predstavniki imajo nalogo omiliti najbolj sporne izjave in pojasniti, kaj je v resnici mislil vodja. Svetovalka Kellyanne Conway je pred dnevi obtožila medije, da vedno pišejo o tem, kar »pride iz njegovih ust, namesto da bi pogledali v njegovo srce«. Milijoni Američanov že sprejemajo takšno kardiološko novinarstvo, Trumpov krog pa nadeva oznako »lažne vesti« vsemu poročanju, ki mu ne ustreza, in še bolj megli medijsko krajino. »Čas je, da se pogovorimo, kaj je delo novinarjev in kaj počno propagandni ministri, kar Kellyanne Conway je, propagandna ministrica,« je opozoril sloviti preiskovalni novinar Carl Bernstein, ki je zaslovel med afero Watergate.

Razpravi ni pomagala odločitev tabloidnega BuzzFeeda, še enega spletnega podjetja, ki je spremenilo novinarstvo v zabavanje bralcev, da bo objavil celotno sporno poročilo o tem, kako naj bi Rusija imela kočljive podatke in posnetke, s katerimi lahko izsiljuje prihodnjega predsednika. Trump je nemudoma pograbil priložnost in v vlogi žrtve obsojal »lažnive medije«, kar ni samo prekrilo ravni njegovih odgovorov, pač pa je zasenčilo resno razpravo o velikem navzkrižju interesov med vodenjem države in lastništvom njegove poslovne verige. Ali pa o ruskem posegu v ameriško demokracijo.

James Clapper, vodja ameriške obveščevalne dejavnosti, je moral znova braniti varnostno-obveščevalne agencije pred napadi prihodnjega predsednika, da so sporno poročilo namenoma izdale javnosti, in to primerjal z obnašanjem nacistične Nemčije. Napetost med obveščevalno skupnostjo in Trumpom narašča že tedne. V sredo je na videz sprejel njihove trditve, da je Rusija odgovorna za vdore v volilno kampanjo demokratov. Toda prihodnji direktor osrednje obveščevalne agencije Cia, poslanec Mike Pompeo, je med včerajšnjim zaslišanjem v senatu moral odgovarjati na vprašanja, ali se soočajo z upadanjem morale v agenciji.

Kdo bo vladal

V seriji ostrih zaslišanj ministrov, ki bodo sestavljali jedro varnostnega kroga vlade, je te dni prevladovalo vprašanje, ali verjamejo v sporno delovanje Rusije in kako so priprav­ljeni ukrepati. Ob tem so najvztrajnejši protiruski jastrebi nekateri republikanski senatorji, odgovori vseh kandidatov pa so v precejšnjem nasprotju z javnimi izjavami njihovega prihodnjega šefa. Ob tem se postavlja zanimivo vprašanje, kako bo delovala prihodnja Bela hiša in ali bo imel ključno vlogo pri vodenju države njen kabinet in ne mož, ki bo sedel v Ovalni pisarni.

Na to je namignila tudi kolumnistka New York Timesa Gail ­Collins. »Diverzije, ki jih sproža Trump, bi lahko bile delo političnega genija. Toda so le odsev delovanja uma prihodnjega predsednika, odbija se sem in tja,« je zapisala. Po njenih besedah se lahko Trump osredotoči le na to, kaj dogajanje pomeni zanj. »Ali je videti dobro? Kako se odziva javnost? Ga je kdorkoli izdal?« o prihodnjem »voditelju svobodnega sveta« razmišlja kolumnistka.