Donaldova senca nad sodišči

New York – Mnogi na levici se ­tolažijo, da mandat ameriškega predsednika traja le štiri leta. A četudi­ Donald Trump ne bo dobil še drugega, bo lahko pustil desetletni pečat. Čaka ga izpraznjeno mesto na vrhovnem sodišču, poleg tega mora predlagati kar 103 sodnike na zvezna sodišča.

Odhajajoči predsednik Barack Obama je od prihoda v Belo hišo leta 2009 predlagal 54 sodnikov zveznih sodišč, nato so leta 2015 republikanci dobili večino tudi v senatu, zgornjem domu kongresa, ki potrjuje predloge. Ko je republikanec Mitch McConnell postal vodja nove senatne večine, je republikanski senat postavil rekord sodobnega časa, saj je imenoval le 20 sodnikov z dosmrtnim mandatom. Na glasovanje senata že mesece zaman čaka 52 pravnikov, ki jih je predsednik predlagal na izpraznjena mesta, od marca se za potrditev zaman trudi tudi ugledni sodnik Merrick Garland, ki ga je Obama predlagal na izpraznjeno mesto ­vrhovnega sodišča.

McConnell je iz načelnih razlogov zavračal celo zaslišanje Garlanda, kaj šele glasovanje o njem, čeprav predsednik sodišča za pritožbe v Washingtonu velja za zelo zmernega in spoštovanega na obeh političnih polih. Po trditvah desnice je to naloga prihodnjega predsednika, kljub strahu dela v konservativnih krogih, da bo Hillary Clinton, ki naj bi po splošnem pričakovanju postala prva predsednica, predlagala precej bolj liberalnega kandidata. Tvegana igra bo republikancem bogato poplačana, saj imajo trdno večino v kongresu in predsednika v Beli hiši.

Ideološki vzornik

Prav strah pred liberalnim vrhovnim sodiščem je bil dovolj močan razlog, da je marsikateri volivec na desnici požrl odpor do vulgarnega newyorškega milijarderja in glasoval zanj, kar še posebej velja za ameriške evangelijske kristjane. »Vsak predsednik ima lahko velik vpliv, Trump je poseben, saj je že med kampanjo nenehno poudarjal pomen sodišč in še posebej vrhovnega sodišča,« je poudarila Carrie Severino, glavna svetovalka konservativne skupine Judicial Crisis Network, ki je nasprotovala številnim predlogom predsednika Baracka Obame za novoimenovane sodnike.

Preoblikovanje pravosodnega sistema bo imelo daljnosežne posledice, saj so nadzor nad orožjem, omejevanje pravice do prekinitve nosečnosti, volilni zakoni, ukrepi proti diskriminaciji in priseljevanje teme, o katerih zaradi političnega razkola v državi čedalje bolj odločajo zvezna sodišča. Trump je napovedal, da bo pri izbiri delivcev pravice iskal podobne ideologe, kot je bil pokojni vrhovni sodnik Antonin Scalia, ikona ameriške konservativne desnice. Podobno naj bi razmišljal prihodnji podpredsednik Mike Pence, ki naj bi imel vodilno vlogo pri iskanju novih sodniških imen.

Ameriška desnica ima državo vse bolj trdno v rokah, prevladujejo tudi v parlamentih in guvernerskih pisarnah večine zveznih držav, le pravosodje kot tretja veja oblasti ni pod vplivom konservativne ideologije. Republikancem naklonjeni sodniki sodijo v okoli 34 odstotkih od 673 sodnih okrožij ZDA. Trump lahko v morebitnih dveh mandatih to razmerje potisne do polovice. Podobno lahko na zveznih sodiščih 51-odstotno večino demokratom naklonjenih sodnikov zniža do 43 odstotkov. Demokratom je v uteho dejstvo, da so večino sodnikov, ki naj bi se v prihodnjih letih upokojili, imenovali republikanski ­predsedniki.

Seznam 21 imen

Prihodnost vrhovnega sodišča vsebuje seznam 21 imen, ki ga je Trump objavil septembra in na katerem so zbrani sodniki z blagoslovom konservativnih organizacij Heritage Foundation in Federalist Society. Pravosodni minister države bo senator iz Alabame Jeff Sessions, ki ga senat zaradi obtožb o rasizmu pred 30 leti ni potrdil za zveznega sodnika. Tako naj bi bil najverjetnejši Trumpov kandidat za vrhovno sodišče sodnik ­William Pryor iz Alabame, ki velja za ostrega nasprotnika prekinitve nosečnosti in izenačevanja pravic istospolne skupnosti.

Toda Trumpova največja stalnica je nenehno spreminjanje mnenja, zato je do javne objave kandidata jasno le to, da bo zelo konservativen. Po napovedih naj bi ime prišlo v javnost januarja ali zgodaj februarja, senatno zaslišanje naj bi opravili marca, nato pa aprila še glasovali o potrditvi. Demokrati lahko posežejo v postopek z obstrukcijo, a ta lahko sproži odločitev republikancev, da spremenijo pravila in pri imenovanju vrhovnih sodnikov uvedejo odločanje z navadno večino, ki onemogoča obstrukcijo.