Tiskane izdaje
V nedeljo, 18. septembra, bodo ruski volivci izbirali 450 poslancev spodnjega doma ruskega parlamenta. Čeprav se je volilni sistem precej spremenil od zadnjih volitev, ki so izzvale množične demonstracije, bo po napovedih javnomnenjskih anket tudi nova duma videti zelo podobno kot zdaj.
Ko so pred zadnjimi volitvami v spodnji dom ruskega parlamenta, ki so bile na začetku decembra 2011, raziskovalci z moskovskega centra za preučevanje javnega mnenja Levada spraševali prebivalce, ali jih te sploh zanimajo, jih je 62 odstotkov odgovorilo pritrdilno. Junija letos so anketo ponovili, tokrat pa je bilo med Rusi takšnih, ki tako menijo, le še 45 odstotkov. A od zadnjih dumskih volitev in njihovih nadvse spornih izidov, ki so izzvali ene od največjih protivladnih protestov v času vladavine Vladimirja Putina, se ni samo povečala politična apatija prebivalstva, ampak se je spremenilo marsikaj.
Rusi tokrat prvič ne bodo skorajda sočasno izbirali tako predsednika države kot svoje parlamentarne predstavnike. To je posledica zakona iz leta 2008, ki je poslancem dume mandat raztegnil s štirih na pet, predsedniku države pa s štirih na kar šest let, a pred petimi leti, ko so se poslavljali po starem zakonu izvoljeni politiki, še ni bilo tako, saj so med dumskimi in predsedniškimi volitvami minili le trije meseci. Ti pa so bili takrat zaradi množičnih protestov zaradi goljufij pri štetju glasov vroči. Novega poglavarja Kremlja bodo tako volivci izbirali šele marca 2018, z ločitvijo teh dveh volitev pa so se v Rusiji rešili nevarnosti, da bi ene preveč vplivale na druge, kakor je pred kratkim za Deutsche Welle pojasnila politologinja Petra Stykow z münchenske univerze Ludwiga Maximiliana.
Vrnitev proporcionalno-večinskega sistema
Druga sprememba je to, da so lani volitve z načrtovanega 4. decembra prestavili na »tretjo nedeljo v septembru«, v dumi pa so temu takrat nasprotovali le komunisti, ki se bojijo, da bodo v tem času njihovi volivci še vedno na dačah. Druga »novost« letošnjih volitev je, da se v državo vrača mešani proporcionalno-večinski sistem, ki so ga hkrati z neposrednimi volitvami guvernerjev regij odpravili po krizi z zajetimi talci v osnovni šoli v Beslanu leta 2004. Odhajajoči poslanci sedanje dume so bili izvoljeni proporcionalno prek strankarskih list, 18. septembra pa bodo ruski volivci na ta način izbrali le še polovico od 450 predstavnikov spodnjega doma ruskega parlamenta, drugi pa se bodo za neposredni mandat potegovali med prebivalci 225 volilnih okrožjih.
Na letošnjih volitvah so tudi znižali prag za vstop v dumo. Pred petimi leti je bil ta še sedemodstotni, čeprav je dopuščal, da stranka, ki je zbrala od pet do šest odstotkov glasov, dobi enega, tista med šestimi in sedmimi odstotki pa dva poslanca. Kljub vsemu se je konec leta 2011 v spodnji dom ruskega parlamenta uspelo prebiti le štirim strankam. Prepričljivo je zmagala Združena Rusija, ki jo je takrat še vodil njen nečlan Vladimir Putin, drugi nečlan Dmitrij Medvedjev, ki je vodstvo stranke prevzel leto po tem, pa je bil njen mandatar za ministrskega predsednika. Stranka je zbrala »le« 49,32 odstotka glasov (oziroma 52,88 odstotka parlamentarnih sedežev) v primerjavi z 64,3 odstotka glasov (in 70 odstotkov sedežev) štiri leta pred tem, a še vedno veliko več kot njene nasprotnice. Dobila je 238 poslancev, drugi so bili z 92 sedeži komunisti, ki jih že od leta 1993 vodi Genadij Zjuganov, na tretjem mestu je s 64 predstavniki ljudstva pristala Pravična Rusija, ki jo njen voditelj Sergej Mironov imenuje »socialistična alternativa komunistom«, v dumo pa se je uspelo prebiti še 56 članom liberalnodemokratske stranke razvpitega Vladimirja Žirinovskega.
Znižanje praga
Čeprav so nekateri celo predlagali, da bi volilni prag znižali na tri odstotke, je ta po novem petodstoten. A če gre verjeti javnomnenjskim raziskavam, to ne bo pomagalo tistim strankam, ki na Zahodu veljajo za opozicijo. Stranki napredka, ki jo je ustanovil dvakrat obsojeni Aleksej Navalni, niso niti dovolili registracije, zato je njen voditelj v začetku julija na svojih spletnih straneh objavil komentar: »Leto 1993. Pravkar sem končal šolo. Imam 17 let. Potekajo volitve v dumo, na njih pa nastopajo Javlinski, Hakamada, Rižkov, Zjuganov. Žirinovski. Politika me zanima, a na volitvah ne smem nastopiti. Mine 23 let. Imam jih 40. Potekajo volitve v dumo, na njih pa nastopajo Javlinski, Hakamada, Rižkov, Zjuganov. Žirinovski. Politika me zanima, a na volitvah ne smem nastopiti.« V zapisu razvpiti borec proti korupciji poleg voditeljev komunistov in liberalnih demokratov našteje tudi »dežurne« opozicionalce, ki se niti tokrat niso mogli dogovoriti za skupni nastop na volitvah.
Tako bo Jabolko Grigorija Javlinskega spet samostojno poskušalo priti v dumo, od katere se je poslovilo davnega leta 2007, toda ankete ji napovedujejo podoben neuspeh kot Parnasu, ki so ga nekoč skupaj vodili Boris Nemcov, Mihail Kasjanov in Ilja Jašin, po umoru Nemcova februarja lani pa so se v stranki med sabo sprli. Zdaj je njihov največji zvezdnik Vjačeslav Malcev, ki je med enim od običajno dolgočasnih in malo gledanih televizijskih soočenj pozval k odstavitvi predsednika države Putina, toda trenja v stranki se nadaljujejo, saj so Jašina, ki je pred kratkim predstavil študijo o korumpiranosti pripadnikov vladajoče Združene Rusije, napadli celo njegovi strankarski tovariši.
Obvezne debate
Po zakonu so javne debate med kandidati zdaj obvezne, a če gre verjeti javnomenjskim raziskavam, predstavljanje »drugačnih« stališč ni prepričalo volivcev, da bi tokrat glasovali drugače. Vse ankete kažejo, da se bodo tudi 18. septembra v dumo spet prebile le te štiri stranke, ki so v njej že zdaj zastopane. Nekateri podatki napovedujejo vsaj malo napetosti, saj je priljubljenost vodilni Združeni Rusiji v zadnjem času malce padla: center Levada ji je avgusta namesto julijskih 39 nameril le še 31 odstotkov podpore, za ponovno prevzetje parlamentarne večine pa bi potrebovala najmanj 35 odstotkov glasov. Toda številke tega centra, ki na Zahodu velja za najbolj »uravnoteženega« v Rusiji, so precej nižje od drugih, ki vladajoči stranki še vedno merijo več kot 40 odstotkov podpore. Drugi utegnejo spet biti komunisti, ki jim napovedujejo okoli deset odstotkov glasov, malce slabši rezultat kot pred petimi leti, toda zelo podobne dosežke predvidevajo tudi za stranko Žirinovskega, ki bo svoj rezultat izpred petih let za kakšen odstotek ali dva popravila. Po anketah ni nujno, da bo volilni prag, čeprav je tokrat nižji, uspelo prestopiti »socialistom« Mironova. Od 77 političnih strank v Rusiji je štirinajstim uspelo registrirati poslanske kandidate, toda nobeni od desetih, ki so že zdaj neparlamentarne, skupaj s Parnasom in Jabolkom, niti najbolj optimistična merjenja javnega mnenja ne napovedujejo več kot en odstotek prejetih glasov.
