Dve vojni več in nekaj manj konfliktov

Po podatkih iz tako imenovanega »barometra konfliktov«, ki ga vsako leto objavi heidelberški Inštitut za raziskovanje mednarodnih konfliktov (HIIK), se je lani število bolj ali manj nasilnih konfliktov na svetu zmanjšalo za 17. Smo pa zato dobili dve dodatni vojni, medtem ko so vsi drugi še nerešeni konflikti postali srditejši.

Če bi gledali samo statistične podatke, po katerih je bilo lani na svetu manj konfliktov kot leto pred tem, bi lahko sklepali, da svet postaja nekoliko mirnejši, pravijo raziskovalci mednarodnih konfliktov iz Heidelberga, ki vse od leta 1992 vsako leto objavijo svetovno analizo nenasilnih in nasilnih kriz, oboroženih spopadov, vojn, meddržavnih sporov in mirovnih pogajanj. Vendar bi bil takšen zaključek napačen. Raziskovalci namreč v letošnji analizi ugotavljajo, da sta se lani na svetu začeli dve novi vojni, tako da jih je v primerjavi z letom 2016 zdaj že 20, več kot polovica vseh preostalih nerešenih svetovnih konfliktov, ki jih je statistično gledano resda nekoliko manj, pa je postalo bistveno bolj nasilnih. Zgovorna je tudi primerjava z letom 1998. Pred dvajsetimi leti so raziskovalci na svetu našteli devet vojn (lani 20) in 119 konfliktov (lani 385).

Najbolj prizadete regije

Sodeč po mednarodni publiciteti bi morale biti, predvsem zaradi vojne v Siriji, razmere najhujše na Bližnjem in Srednjem vzhodu, vendar študija med najbolj prizadetimi regijami na prvo mesto uvršča države podsaharske Afrike. Tam po kriterijih heidelberških raziskovalcev poteka kar deset vojn in tri »omejene vojne«. Zanje je v svetovnem merilu mogoče reči, da spadajo med najbolj nasilne in brutalne, razmere pa se še slabšajo. Lani se je tako v odkrito vojno sprevrgel spopad med oboroženimi milicami in vlado v Demokratični republiki Kongo (prva lanska nova vojna), v pravo vojno (druga nova) pa so po oceni raziskovalcev prerasli tudi spopadi med različnimi etničnimi skupinami v Etiopiji.

V državah Magreba (severna Afrika), Na Bližnjem in Srednjem vzhodu so raziskovalci heidelberškega inštituta našteli šest vojn in pet »omejenih vojn«. Ob Libiji, Maliju in Čadu, če omenimo le nekatera krizna območja, po oceni raziskovalcev menda samo v Siriji potekajo kar tri vojne hkrati: vojna med Asadovim režimom in opozicijskimi silami, vojna med različnimi skupinami opozicije in vojna s terorističnimi milicami Islamske države. Vse to povzroča popolno zmedo, ki jo dodatno zapletajo še vsi tisti, ki so v te vojne vpleteni »od zunaj« in vsak prek svojih posrednikov.

Razmere so po desetletju in pol zahodne »stabilizacije« vse bolj katastrofalne tudi v Afganistanu, kjer je bilo lani ubitih več kot 3400 civilistov, najmanj 7000 pa ranjenih. To je za skoraj deset odstotkov več kot leto pred tem. Nasilje se je razširilo nad vso državo, vlada v Kabulu pa nadzoruje le še 56 odstotkov ozemlja države.

Azija in Latinska Amerika

V Aziji in Oceaniji je heidelberški »barometer« zabeležil kar 120 različnih konfliktov, ki niso vsi oboroženi in maksimalno nasilni, vendar so povzročili veliko število beguncev. Po napadu vojske na muslimansko manjšino Rohingja v Burmi se je sprožil lani največji begunski val na svetu, saj je v sosednji Bangladeš zbežalo kar 600.000 pripadnikov ogrožene manjšine. Podoben beg skoraj pol milijona ljudi se je zaradi spopadov med vlado in islamističnimi skupinami, v katerih je bilo ubitih približno 1400 ljudi, zgodil na Filipinih.

Na jugu Severne Amerike in v številih južnoameriških državah je večina konfliktov posledica spopadov med tamkajšnjimi vladami in mamilarskimi karteli. V Mehiki po oceni raziskovalcev poteka prava vojna, zelo nasilni pa so tudi konflikti v Braziliji, Salvadorju in, kljub mirovnemu sporazumu med vlado in uporniškim gibanjem FARC, tudi v Kolumbiji.

Po oceni raziskovalcev so najpogostejši razlog za konflikte, oborožene spopade in vojne še vedno ideološka, med njimi tudi religiozna nasprotja, sledijo pa jim politični razlogi, medetnično sovraštvo in zadnje čase vse bolj tudi spopadi za naravne vire, vodo, zemljo in nacionalno premoč.

Tudi Evropa ni izjema

V Evropi je ta čas edini konflikt »visoke intenzivnosti« vojna na vhodu Ukrajine, ki poteka med vlado v Kijevu in uporniškimi skupinami, ki naj bi jih podpirala Rusija. Zanimivo je, da so heidelberški raziskovalci v svojem poročilu med konflikte uvrstili tudi vse pogostejše napade s sovražnim ozadjem ne begunce in njihova zatočišča v Nemčiji. Po njihovih podatkih je bilo lani približno 1400 takih napadov, najnovejše številke, ki jih včeraj, sklicujoč se na nemško notranje ministrstvo, objavil DW, pa govorijo celo o 2219 napadih, v katerih je bilo ranjenih več kot 300 ljudi.