Ekološko prebujanje Afrike

Medtem ko se Evropska unija kot nekdanja okoljska prvokategornica na vse kriplje trudi, da bi ušla sramoti in na predvidenem srečanju pogodbenic pariškega sporazuma, ki bo novembra v Marakešu, ne bi bila le opazovalka, se je Afrika končno začela ekološko prebujati.

Na pobudo sedemindvajsetih afriških vlad, ki jih je gostitelj Maroko povabil na 22. podnebno konferenco Združenih narodov v Marakešu, je že pred časom nastala pobuda AAA (Adaptation of African Agriculture, Prilagoditev afriškega poljedelstva), s katero si afriške države leto dni po sklenitvi »zgodovinskega pariškega sporazuma« obetajo, da bodo končno lahko deležne milijardne finančne pomoči iz podnebnega sklada. Cilj pobude AAA je, na črni celini sprožiti naslednjo »zeleno revolucijo«, in se enotno, tudi z organizacijo »vrha za Afriko«, ki naj bi sledil pariškim sporazumom, odločneje potegovati za več kot 100 milijard dolarjev letno, kolikor so jih industrijsko razvite podpisnice pariških dokumentov po letu 2020 obljubile vplačati v zelene podnebne sklade.

Kritično afriško kmetijstvo

»Na vsak način moramo doseči, da bo velik del tega denarja namenjen tudi Afriki, in da ne bo poniknil zgolj v različne državne projekte za učinkovitejšo rabo energije,« je za FAZ pred kratkim dejal maroški kmetijski minister Aziz Akhanouch, ki je bil letošnjo pomlad skupaj s predstavniki Slonokoščene obale eden izmed avtorjev pobude AAA. Po njegovem bi trajnostni razvoj afriškega kmetijstva moral postati absolutno prednostna tema tudi na naslednjih svetovnih podnebnih konferencah, kajti vse bolj kritične razmere na črni celini že postajajo neobvladljiv problem ne le za Afriko, ampak tudi za ves ostali svet.

Zaradi segrevanja ozračja utegnejo hitro napredujoče spremembe od pomanjkanja vode in širjenja puščav, ki v Afriki že danes odnesejo odstotek do dva BDP, v prihodnje močno ogroziti obstoj več kot dve tretjini malih kmetov, kar bi katastrofalno povečalo težave z lakoto. Po eni izmed mednarodnih raziskav se utegne pridelek žit – tudi v primeru učinkovite podnebne politike in zgolj zmernega povečanja temperature ozračja – v Afriki do leta 2050 zmanjšati za 20 odstotkov, medtem ko se bo afriško prebivalstvo do takrat najmanj podvojilo in doseglo dve in pol milijardi. Ki bosta ob tako zmanjšani pridelavi hrane stradali.

Slovo od skromnih vizij

Čeprav v Afriki več kot 600 milijonov ljudi, skoraj 70 odstotkov prebivalstva, živi od kmetijstva, na celini pa je kar 60 odstotkov vseh obdelovanih površin na svetu, se ni sposobna sama prehraniti. Razlogi so nerazvito kmetijstvo, obubožani kmetje, napačna izraba zemljišč in katastrofalno pomanjkanje vode. S podnebnimi spremembami se razmere samo še slabšajo. Po nekaterih ocenah v Afriki namakajo komaj 2 odstotka kmetijskih površin, čeprav bi jih bilo mogoče namakati vsaj 25 odstotkov. Nujne bi bile torej posodobitve z modernimi kmetijskimi tehnikami in ekološko sprejemljivimi tehnologijami, sicer se utegne celina spremeniti v vir neskončnih medsebojnih konfliktov in v sestradano begunsko bombo, ki lahko raznese ves svet.

Srečanje v Marakešu naj bi po mnenju avtorjev pobude AAA, ki so spisali tudi svojo belo knjigo, dokončno prebudilo upanje v zeleno revolucijo. Ta v Afriki ne bi več zgolj blažila že desetletja trajajočih problemov z lakoto, povsem nezadostnega kmetijstva pa reševala z mikro krediti obubožanim malim kmetom, ampak bi na veliko zastavila visoko tehnološko reformo kmetijstva. Podpreti bi jo bilo treba s sodobnimi digitalnimi tehnikami, satelitskim diagnosticiranjem tal, učinkovitimi namakalnimi sistemi in precizno uporabo gnojil, ljudem pa intenzivno pomagati tudi z uporabo brezpilotnih letal in sodobnih mobilnih aplikacij.

Opazovalci pravijo, da so se nosilci pobude AAA pred novembrskim vrhom v Marakešu očitno poslovili od skromnih vizij, ki so v minulih desetletjih temeljile zgolj na razpoložljivi finančni pomoči, in da tudi zaradi podpore visoko razvitih držav, ki se vse bolj zavedajo grozeče afriške podnebne katastrofe, svoje cilje zastavljajo povsem na novo. Do česar imajo navsezadnje vso moralno pravico. Desetletja izkoriščana črna celina v svetovnem merilu ustvari zgolj štiri odstotke toplogrednih plinov, podnebne spremembe pa jo bodo prizadele tako kot le malokateri del sveta.