Električno prerivanje ameriških energetikov

New York – Ministrstvo za energijo naj bi v prihodnjih dneh objavilo študijo o ameriškem električnem omrežju, ki jo je spomladi naročil novi minister Rick Perry. Njen namen je bil raziskati, ali obnovljivi viri ogrožajo tradicionalne vire električne energije. Pred dnevi je v javnost prišla delovna različica dokumenta, po kateri to ne drži.

Rick Perry, nekdanji guverner z nafto bogatega Teksasa, je pod Donaldom Trumpom prevzel ministrstvo, ki ga je kot predsedniški kandidat hotel ukiniti, med prvimi ukrepi je bilo naročilo omenjene študije. Z njo naj bi ugotovili morebitno ogroženost klasičnih elektrarn, ki so temelj električnega omrežja in vedno proizvajajo elektriko ne glede na razmere v naravi, od katerih so precej bolj odvisni obnovljivi viri. Zagovorniki obnovljivih virov so to nemudoma razumeli kot potuho fosilnim gorivom in jedrski energiji.

Trump je že lani v prehodno ekipo za prevzem oblasti za vodjo področja energetike imenoval Thomasa Pyla, vodjo doslej obrobne mnenjske organizacije Institute for Energy Research (IER), ki ima tesne vezi s konservativnima industrijskima milijarderjema Charlesom in Davidom Kochom. Od takrat so pomembna mesta na ministrstvu za energijo zasedali nekdanji zaposleni na IER, Pyle pa je zastavil smernice za prihodnjo vlado. Na vrhu seznama je bil umik iz pariškega podnebnega sporazuma.

Sumi na propagando

Po uradni zamenjavi v Beli hiši so novi uradniki na različnih ravneh oblasti začeli navijati za fosilna goriva, še posebej za premogovništvo. Del tega naj bi bila tudi Perryjeva študija, ki jo vodi Travis Fisher, nekdanji uslužbenec IER. Toda zadnji konec tedna je časnik Bloomberg objavil njeno delovno različico, ki so jo pripravili strokovnjaki ministrstva in ugotavlja, da vetrne in sončne elektrarne ne pomenijo pomembne grožnje za varnost ameriškega električnega omrežja. »To je zaradi boljšega načrtovanja, discipline trga ter zaradi boljših pravil in meril zdaj še bolj zanesljivo,« ugotavljajo avtorji.

To pa je v nasprotju z začetnimi izhodišči ministra, da so premogovne in jedrske elektrarne, ki zagotavljajo minimalno nujno preskrbo, ogrožene zaradi pobud za obnovljivo energijo iz časa predsednika Baracka Obama. Trump je poskrbel, da so začeli umikati strožja pravila o izpustih iz termoelektrarn, Perry naj bi poskrbel za tehnološko opravičilo za spodbujanje premoga. Toda številne analize in poročila so v vmesnem času že zanikali teze o ogroženosti, ker pa bo končno obliko študije pripravil vrh ministrstva, so jo aktivisti, kot je Jim Marston, podpredsednik okoljske lobistične skupine Environmental Defense Fund, vnaprej razglasili za »del premogovniške propagande«.

Lobiranje naftarjev

Na ministrstvu trdijo, da se študija razvija in da deli, ki jih navaja Bloomberg, niso več v gradivu. Toda razkritje delovne različice pomeni, da se bo vlada le težko izognila obtožbam o političnem napadu na obnovljive vire, ki je v nasprotju s strokovnimi stališči, če se bo končni dokument bistveno razlikoval od razkritega. Tako so se zagovorniki obnovljivih virov nepričakovano znašli na istem vozu z naftno industrijo, saj se je v energetsko razpravo vključil tudi American Petroleum Institute (API), največja in najvplivnejša lobistična skupina naftne industrije, ter začel žugati vladi, naj študije nikar ne napiše po diktatu premogovništva in jedrske veje energetike.

Pred desetletjem so v ZDA več kot polovico ameriške elektrike pridobili s kurjenjem premoga, do lani je ta delež zdrsnil na komaj 30 odstotkov, večino razlike je zapolnil prehod na zemeljski plin (ima že skoraj 34 odstotkov trga). Zmagovalec je v vseh pogledih, nove tehnologije za pridobivanje so pocenile črpanje in močno znižale cene, hkrati je precej bolj čist kot premog, proizvodnjo plinskih elektrarn pa je mogoče razmeroma hitro usklajevati s porabo, v nasprotju s premogovniškimi termoelektrarnami ali še bolj neprilagodljivimi jedrskimi. Te imajo slabo petino trga električne energije, a se srečujejo z množico različnih težav, zaradi česar starejše reaktorje zapirajo predčasno, trg pa nima apetita za vlaganje v nove.

Plinarji proti vsem

Odločen vstop API v energetsko razpravo pomeni prelomno točko za panogo, iz katere vse bolj uspešno izrivajo premog, zdaj se lotevajo tudi jedrskih elektrarn in spodbujajo njihovo zapiranje. Premogovniški in jedrski lobi sta začela zato opozarjati, da je država preveč odvisna od samo enega energetskega vira, zato glavni strateg API Marty Durbin glasno svari, da si v Perryjevi študiji ne želijo sporočil o »preveč plina«. Zasuk naftnega lobista, ki je doslej slovel predvsem po ostrem zagovarjanju vrtanja in po svojem vplivu na transportni sektor, je posledica usmeritve pomembnih članic, kot sta Exxon Mobil ali Royal Dutch Shell, v črpanje zemeljskega plina.

Napad na premogovniški in jedrski lobi pa še ne pomeni zavezništva z industrijo obnovljivih virov. Po analizah, ki so jih opravili v API, bi petletno podaljšanje davčnih olajšav za vetrne in sončne elektrarne, ki ga je kongres sprejel konec leta 2015, leta 2020 porabo zemeljskega plina zmanjšalo za skoraj 68 milijonov kubičnih metrov na dan. Kar je slaba desetina zemeljskega plina, ki so ga elektrarne v ZDA porabile lani. Čeprav API trenutno nima v načrtu lobiranja proti sedanji zakonodaji, je Durbin že napovedal, da bodo »del razprave« o prihodnjih energetskih politikah.