Tiskane izdaje
Bogotá − 1. oktobra bo začelo veljati začasno premirje med kolumbijsko vlado in najvplivnejšo še aktivno gverilsko skupino Nacionalna osvobodilna vojska (ELN), ki šteje približno 1500 borcev. Dogovor o začasnem premirju, ki so ga pogajalci dosegli po več kot pol leta trajajočih pogajanjih, bo veljal najmanj do 12. januarja prihodnjega leta, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Novica o dogovoru je iz ekvadorske prestolnice Quito, kjer se bodo pogajanja nadaljevala, vse dokler ne bo sklenjen sporazum o dokončnem premirju, prišla dva dni pred predvidenim obiskom papeža Frančiška v Kolumbiji. Začasno premirje je glavni pogajalec gverilcev ELN Pablo Beltran opisal kot »prvi čudež papeževega obiska«.
Uporniki so se zavezali, da bodo v obdobju začasnega premirja prekinili gverilske akcije, kot so uničevanje naftnih cevi in ugrabitve, katerih žrtve so pogosto civilisti. Vladna stran pa je obljubila, da bo izboljšala pogoje zaprtih pripadnikov ELN in poskrbela za večjo varnost neoboroženih aktivistov.
Medtem ko je dogovor pomemben zlasti za podeželske predele države, kjer imajo gverilci svoja oporišča, obstaja bojazen, da bodo določila premirja kršena, saj je organizacijska struktura ELN ohlapnejša in manj hierarhična od, denimo, strukture Revolucionarnih oboroženih sil Kolumbije (FARC-EP), nekdaj največje in najvplivnejše skupine upornikov.
Kot smo že pisali, se je prejšnji mesec končala zadnja faza razoroževanja borcev sil FARC-EP, ki je mirovni sporazum s kolumbijsko vlado podpisala lani. Poleg razoroževanja in amnestije za revolucionarje je dogovor predvideval tudi ustanovitev politične stranke, njegovo implementacijo pa so mnogi, tako tuji mediji, oklicali za dokončni konec državljanske vojne, ki je v petih desetletjih zahtevala približno 260.000 življenj in z domov pregnala najmanj sedem milijonov ljudi.
