Tiskane izdaje
Ženeva − Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je sporočila, da so razsežnosti nedavnega izbruha smrtonosne ebole, ki že mesece seje smrt in strah po zahodu Afrike, močno podcenjevali. Agencija ZN za zdravje je opozorila, da bodo za zajezitev bolezni potrebni izredni ukrepi.
Po zadnjih podatkih WHO se je število žrtev virusa hemoragične mrzlice povzpelo na 1069, še 1975 ljudi pa se je okužilo, piše AP. Kot so sporočili z agencije ZN za zdravje, opažajo, da število potrjenih primerov okužb in smrti zaradi ebole ne odraža dejanskega obsega epidemije. Pričakujejo, da se bo širjenje bolezni še nekaj časa nadaljevalo − pripravljajo se za obdobje več mesecev in usklajujejo velik mednarodni odziv.
Enega ključnih izzivov predstavlja dejstvo, da se bolezen širi na območjih, ki jih zaznamujejo izredna revščina, nedelujoči zdravstveni sistemi, hudo pomanjkanje zdravnikov in usposobljenega zdravstvenega osebja, močan strah pred boleznijo in neznanje med prebivalci, piše STA. Kot smo že pisali, je prav panika tista, ki zahteva še dodatne žrtve. Iz bolnišnic v državah na zahodu Afrike so namreč ljudje »reševali« svoje bolne sorodnike v prepričanju, da je za bolezen krivo zdravstveno osebje, s čimer se je virus še razširil. Številne bolnišnice zdaj varujeta policija ali vojska.
Poleg ebole prebivalce prizadetih držav tarejo še čedalje višje cene in pomanjkanje osnovnih živil, ki so posledica drastičnih ukrepov za zamejitev širjenja smrtonosnega virusa. Potem ko so zaradi izbruha bolezni izredne razmere razglasili v Sierri Leone in Liberiji, so to v sredo storili še v Gvineji. S tem so med drugim odredili strogi nadzor na mejah in prepovedali premikanje trupel žrtev bolezni iz enega mesta v drugega. Ukrepe za zaščito svojega osebja in potnikov je sprejelo tudi že več letalskih družb, ki so prepovedale lete v in iz številnih držav na zahodu Afrike. ZDA pa so odredile celo evakuacijo družin diplomatskega osebja iz Sierre Leone, ki jo je izbruh bolezni poleg Liberije in Gvineje prizadel najhuje.
Kot smo že poročali, se je tokratni izbruh ebole, najhujši, odkar so pred štirimi desetletji odkrili bolezen, marca začel v Gvineji, od takrat pa se je bolezen razširila v Sierro Leone in Liberijo. Nekaj primerov so že zabeležili tudi v Nigeriji, o prvih sumih pa so poročali tudi že iz Ugande in Benina. Za boleznijo, za katero ni zdravila in ki je bila v preteklosti usodna za skoraj 90 odstotkov okuženih, je tokrat umrlo približno 55 odstotkov obolelih.
Evropski komisar za zdravje Tonio Borg je že pred časom sporočil, da je tveganje za izbruh ebole v Evropski uniji izredno nizko. Kot je pojasnil, zato, ker bo najverjetneje relativno malo ljudi, ki potujejo v EU, okuženih z virusom, pa tudi zaradi načina širjenja virusa. Ta se namreč prenaša le z neposrednim stikom s telesnimi tekočinami okuženega.
V Sloveniji zaskrbljenost ni potrebna, saj ni nobenega primera okuženosti z ebolo in tudi nobenega suma na okuženost s tem nevarnim virusom. Kljub temu, je UKC Ljubljana sprejel preventivna načela in pot obravnave bolnikov, če bi vendarle prišel v Slovenijo kak okužen potnik. UKC bo te dni zagotovil tudi zadosti zaščitnih sredstev in predvidel potrebe po dodatnem kadru ter posteljah za primer okuženosti. Tudi na Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja ocenjujejo, da za zdaj ni nevarnosti, na njihovi spletni strani pa so objavljena natančna navodila, kako se varovati pred ebolo in kako ravnati v primeru z ebolo okuženega bolnika.
