Tiskane izdaje
»Kmalu, zelo kmalu, ne jezite se,« je Erdogan odgovoril množici, ki je vzklikala, da hočejo smrtno kazen za organizatorje poskusa državnega udara julija letos takoj.
»Vlada bo predlog poslala v parlament. In prepričan sem, da bo parlament predlog potrdil, in jaz bom zakon, ko ga bom dobil v roke, ratificiral,« je dodal.
V Turčiji so smrtno kazen ukinili leta 2004, Erdogan pa je kmalu po poskusu državnega udara napovedal možnost njene ponovne uvedbe.
Napoved je sprožila ostre kritike EU, s katero se Turčija pogaja o članstvu.
»Zahod prav to, Zahod pravi ono. Ampak, oprostite, kar šteje, ni tisto, kar pravi Zahod, temveč tisto, kar pravi naš narod,« je na slovesnosti ob odprtju postaje hitre železnice v Ankari dejal Erdogan.
V Turčiji so v okviru čistk po poskusu puča, za katerega Erdogan obtožuje v ZDA živečega klerika Fethullaha Gülena, aretirali prek 35.000 ljudi.
Oblasti odpustile več kot 10.000 javnih uslužbencev
Turške oblasti so z dekretoma, ki so jih v uradnem listu objavili zvečer, v povezavi s spodletelim državnim udarom odpustili še 10.131 javnih uslužbencev, ki so bili zaposleni na ministrstvih za izobraževanje, zdravje in pravosodje. Poleg tega so zaprli tudi 15 prokurdskih medijev, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Med odpuščenimi je bilo okoli 100 pripadnikov turških oboroženih sil, več kot 2500 uslužbencev ministrstva za pravosodje ter več kot 2000 uslužbencev ministrstva za izobraževanje.
Po poročanju turške tiskovne agencije Anadolu so oblasti zaprle tudi 15 prokurdskih medijev. Med drugim naj bi zaprli kurdsko tiskovno agencijo DIHA in več regionalnih časopisov, ki izhajajo na jugovzhodu države. Očitajo jim propagando za prepovedano kurdsko delavsko stranko PKK, navaja dpa.
Po spodletelem državnem udaru 15. julija so sicer v Turčiji zaprli več medijev, med katerimi so bili sprva predvsem tisti, ki so blizu v ZDA živečemu kleriku Fethullahu Gülenu, ki mu turške oblasti pripisujejo odgovornost za udar.
