Tiskane izdaje
Medtem ko je izraelski voditelj Putina svaril pred nevarnostjo prevelikega iranskega vpliva v povojni Siriji in vzpostavitve »Hezbolahstana« na nezasedenem delu Golanske planote, se je prišel turški predsednik z ruskim kolegom pogovarjat o kurdskem problemu. V Ankari se bojijo, da bodo uporniški sirski Kurdi na severu Sirije ustanovili svojo avtonomno državico, ki bo postala zametek širšega iraško-sirsko-turškega Kurdistana. Moskva Kurde uradno podpira, a je med zadnjimi pogajanji v Astani popustila zahtevam Ankare, naj na njih ne povabijo tudi kurdskih predstavnikov. Še večje težave ima Turčija z ZDA, saj je prejšnja ameriška administracija kurdske upornike štela za svoje najtesnejše zaveznike v boju proti Islamski državi, nedavni dogodki v sirskem mestu Manbidž v bližini turške meje pa so pokazali, da se politika Washingtona po zamenjavi v Beli hiši (še) ni spremenila.
Iz tega mesta so kurdski uporniki že pred časom pregnali Islamsko državo, na začetku februarja pa so v Ankari napovedali, da ga bodo zdaj še sami »osvobodili«. Ni jim uspelo, saj sta jim nakano družno preprečila Moskva in Washington. Američani so v zaščito svojih kurdskih zaveznikov poslali marince, Rusi pa so se s Kurdi dogovorili, da so del svojega ozemlja prepustili vojski predsednika Bašarja al Asada in tako ustvarili »tamponsko cono«, ki jih varuje pred turškimi napadi. A ta »nenačelna« zaščita Kurdov je hkrati tudi preprečila turški vojski, da bi prišla do fronte z Islamsko državo, zato so ruski mediji napovedovali, da se bosta Putin in Erdoğan pogovarjala tudi o tem, kdo in kako bo sodeloval pri osvobajanju teroristične prestolnice Raka.
V nasprotju z Netanjahujem, ki ga je med obiskom v Rusiji zanimala le iranska grožnja, se je turški voditelj s svojim gostiteljem veliko pogovarjal tudi o gospodarskih odnosih med državama. Ti so namreč tudi postali »žrtev« sirske vojne, saj je Rusija uvedla gospodarske sankcije proti Turčiji, ko je novembra 2015 turški lovec nad sirskim ozemljem sestrelil ruskega bombnika, Erdoğan pa se za incident sprva ni hotel opravičiti. Ko je to končno le storil, so se odnosi med državama začeli otopljevati, obnovljenega prijateljstva med voditeljema ni omajal niti atentat na ruskega veleposlanika v Ankari Andreja Karlova, a kljub vsemu Moskva prepovedi uvoza številnih turških kmetijskih pridelkov do danes še vedno ni v celoti odpravila.
Po sestrelitvi je Rusija zamrznila tudi pogovore o velikih skupnih projektih, kakor je postavitev ruske jedrske centrale v Turčiji ali izgradnja Turškega toka, alternative propadlemu projektu Južni tok, ki naj bi ruski plin pripeljal na južnoevropske trge. Zdaj pogajanja spet potekajo, članica Nata Turčija pa načrtuje tudi nakup ruskih raketnih sistemov S-400. Tudi zato je danes z Erdoğanom v rusko prestolnico priletel turški obrambni minister Fikri Işık, njegov kolega Mevlüt Çavuşoğlu pa je v četrtek povedal, da pogajanja o nakupu že potekajo in zdaj »strokovnjaki preučujejo tehnične podrobnosti«.
