Tiskane izdaje
Bruselj − Zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini je z zadovoljstvom ugotovila, da ni opaziti utrujenosti, kar zadeva pomoč Afganistanu. V Kabul se bodo še stekale milijarde in obljube, da Evropa Afganistancev ne bo pustila na cedilu.
EU naj bi že prihodnje leto postala največja donatorka razvojne pomoči, vsako leto do leta 2020 naj bi za projekte v deželi pod Hindukušem namenila 1,2 milijarde evrov. To je bilo Kabulu obljubljeno na mednarodni donatorski konferenci v Bruslju. Čeprav visoki predstavniki Unije poskušajo zanikati vsakršno povezavo med obema temama, je obljubljeno pomoč nemogoče obravnavati zunaj konteksta migracijskega vprašanja. De facto so pogoj za pomoč reforme, spoštovanje človekovih pravic in voljnost pri reševanju migrantskih vprašanj.
Po oceni nemškega zunanjega ministra Frank-Walterja Steinmeierja bi pomoč morala zagotoviti, da bodo mladi imeli perspektivo v lastni deželi in je ne bodo zapustili. Afganistanci so za Sirci druga največja skupina prosilcev za azil v evropskih državah. Lani jih je prvič zaprosilo za zaščito 178.200. Pri odločanju članic Unije o Afganistancih je položaj drugačen kot pri Sircih, ki skoraj vsi dobijo nekakšno zaščito. Po podatkih Eurostata je bil na prvi stopnji v letošnjem prvem trimesečju zavrnjen skoraj vsak drugi (47 odstotkov) Afganistanec.
Članice si želijo, da bi bil vsak prosilec, ki ni upravičen do zaščite, čim prej vrnjen v domovino. Ena od šibkih strani evropskega azilnega sistema je, da vračanje ni učinkovito. Leta 2014 je bilo od 470.000 ljudi, ki bi morali zapustiti EU, dejansko vrnjenih le 36 odstotkov. Marca letos je bilo v Uniji 80.000 Afganistancev, ki bi morali biti izgnani domov. Tik pred bruseljsko donatorsko konferenco je EU sklenila z Afganistanom poseben sporazum o vračanju migrantov Skupna pot naprej pri migracijskih vprašanjih.
Zaveza Kabula
V sporazumu se je Kabul zavezal, da bo sprejemal Afganistance, ki bodo zavrnjeni v EU, brez zapletov in po hitrem postopku. Afganistanska vlada bo hitreje (v štirih tednih) izdajala dokumente za vrnitev. Strani bosta razmislili o gradnji posebnega terminala za sprejem beguncev na letališču v Kabulu, ki ga bo financirala EU. Poleg tega bo pripravila in financirala programe za integracijo vrnjenih Afganistancev. V sporazumu je več omejitev. Denimo v prvih šestih mesecih ne bi smelo biti na enem letalu več kot 50 zavrnjenih Afganistancev.
Posebej naj bi obravnavali samo ženske, starejše, bolne. Mladoletne brez spremstva bodo vračali samo, če bodo njihove družine identificirane ali če bodo imeli zagotovljeno primerno oskrbo. Afganistan bo ob finančni pomoči iz EU izpeljal informacijsko kampanjo, s katero bodo opozarjali prebivalce na nevarnost nereguliranih migracij. Sicer že poteka proces vračanja Afganistancev, ki so prišli v EU kot begunci in niso dobili statusa, brez prisile. V prvi polovici leta jih je iz Nemčije kot glavnega cilja prostovoljno odšlo 2300.
Takšni aranžmaji so tarča kritik humanitarnih organizacij, saj morajo biti ljudje vrnjeni v države, v katerih je položaj še vedno nestabilen. Četudi talibi v Afganistanu krepijo položaj, so veliki deli dežele po presoji EU dovolj varni za vračanje migrantov. Sporazum z Afganistanom sicer ni primerljiv s kupčijo s Turčijo kot ključno sosednjo državo na področju migracij in kandidatko za polnopravno članstvo, vendar EU snuje podobne rešitve z afriškimi izvornimi in tranzitnimi državami. Tudi v pogajanjih z Afganistanom je vodilo finančna pomoč v zameno za več sodelovanja pri urejanju migracij.
Na bruseljski donatorski konferenci o Afganistanu je sodelovalo 75 držav in 25 mednarodnih organizacij. Nesrečni deželi, ki je bila dolgo v vojni, je bilo za prihodnja štiri leta obljubljenih skupno za 15,2 milijarde evrov pomoči. Po padcu talibskega režima v deželi že poldrugo desetletje poteka obnova. Kljub številnim kritikam in črnogledim ocenam v EU opozarjajo na kar nekaj napredka. Drugače kot leta 2001, ko je bilo v šolah le milijon otrok in med njimi skoraj samo dečki, je po navedbah EU danes v šolskih klopeh 9 milijonov otrok, med njimi 40 odstotkov deklet.
