Tiskane izdaje
Bruselj – Lahko EU res uvede poseben, digitalni davek na orjake, kakršni so Google, Facebook ali Amazon? Evropski komisar za gospodarstvo Pierre Moscovici že nekaj tednov samozavestno napoveduje, da se približuje vsaj začetek tega procesa.
Tako bo evropska komisija predvidoma jutri sprejela predloge obdavčitve velikih digitalnih podjetij. V ozadju tega naj bi bila predvsem želja po davčni poštenosti in prilagajanje davčnih orodij svetu 21. stoletja. Ena od posebnosti podjetij, ki so na muhi evropske komisije, je, da uporabniki z uporabo socialnih omrežij zvišujejo njihovo vrednost in dobiček njihovim lastnikom. Sistem pogosto deluje po pravilu, da ima podjetje sedež v eni deželi, dobiček pa ustvarja (tudi) v drugi. Kljub temu so dobički obdavčeni le v prvi deželi. Še več, namenoma lahko izbere sedež v prvi deželi, kjer so nižji davki.
Voljne članice
Po drugi strani ima podjetje v državi, denimo v članici EU, na razpolago infrastrukturo (omrežja) in pravno varnost, ne da bi plačevala primerni delež davkov. Podjetje, kakršno je Google, uporablja in prodaja podatke o uporabnikih za oglaševanje izdelkov in storitev. Posredniške platforme, kakršni sta Airbnb ali Uber, v Uniji skoraj ne plačujeta davkov. Če orjaki že kaj naredijo, ustanovijo svojo evropsko centralo v »voljnih« članicah, v katerih imajo na voljo razvejen sistem za zmanjševanje davčnega bremena.
Kot je v znameniti odločitvi o Applu leta 2016 ugotavljala evropska komisija, je Apple Sales International leta 2011 na Irskem plačal manj kot deset milijonov davka na prihodek pravnih oseb. Dejanska davčna stopnja je znašala okoli 0,05 odstotka njenega skupnega letnega dobička. Kljub rasti dobičkov prihodnjih letih, se je dejanska davčna stopnja nadalje zmanjšala na zgolj 0,005 odstotka leta 2014. Kakorkoli že, evropska komisija želi, da bi v EU postavili svoj sistem, preden bodo širše, najbolje kar na globalni ravni sprejete enotne rešitve.
Posredniške platforme, kakršni sta Airbnb ali Uber, v Uniji skoraj ne plačujeta davkov. Foto: Shannon Stapleton/Reuters
Nemško-francoski načrt
Tema je politično žgoča in je na mizi zasedanja finančnih ministrov G20 v Buenos Airesu. Po do zdaj znanih informacijah bi digitalni davek na promet v EU znašal nekaj odstotkov, največkrat se omenja triodstotna stopnja. Zadeval bi digitalna in spletna podjetja s prometom, višjim od 750 milijonov evrov, in vsaj 50 milijoni prihodkov EU. Na leto bi menda zbrali pet milijard evrov. Države nimajo nasprotnih stališč le znotraj G20 ali OECD, ampak tudi znotraj Unije, v kateri se morajo vse odločitve na področju davkov sprejemati s soglasjem. Za motor predloga veljata Francija in v manjši meri Nemčija.
Predvsem manjše članice – najbolj Luksemburg in Irska, ki imata v sedanjem sistemu največ koristi – se že odločno postavljajo po robu bruseljskim načrtom. Na Irskem ugotavljajo, da bi koristi od takšnega davka imela največje članice, ki imajo največ uporabnikov. Tudi iz Nemčije prihajajo kritike. Vodilni nemški ekonomisti iz znanstvenega sosveta na ministrstvu za finance po poročanju Spiegla opozarjajo, da bi bila uvedba takšnega davka dvorezen meč, od katerega bi na koncu Evropa lahko imela več škode kot koristi.
Z njim bi še podžgali trgovinsko vojno, saj bi ga v ZDA, od koder prihajajo skoraj vsi digitalni orjaki, obravnavali kot protekcionističen ukrep v njihovo škodo. Nemški strokovnjaki so opozorili, da bi takšno obdavčevaje v neoprijemljivem digitalnem svetu začelo spodkopavati splošno sprejeto ureditev obdavčevanja v državah delovanja in proizvodnje. Tako da bi Kitajska lahko zahtevala enak delež davčnega kolača za dobičke nemške avtomobilske industrije, ki pri njih prodaja vozila. Nadalje, obdavčitev bi zavrla še razvoj evropske spletne industrije.
Četudi se o digitalnem davku razpravlja že dolgo, je obravnavan v kontekst grožnje trgovinske vojne med obema stranema Atlantika. Ameriški finančni minister Steven Mnuchin je naznanil, da bo Washington nasprotoval predlogom, ki bi pri obdavčitvi izpostavila digitalna podjetja. Nekatera med njimi da najbolj pripomorejo h gospodarski rasti in ustvarjanju delovnih mest. Vrh EU bo konec tedna razpravljal tako o ameriških carinskih ukrepih kot tudi o obdavčitvi digitalnih orjakov. Enotnost Unije bo spet na preizkušnji.
