FBI trka na vrata družine Trump

New York – Predsedniška turneja po Bližjem vzhodu je nekoliko preusmerila pozornost s preiskave morebitnih povezav med kampanjo Donalda Trumpa in ruskim vmešavanjem v volitve. Toda še pred prihodom domov se je razvedelo, da se zvezna policija zanima za ruske stike zeta Jareda Kushnerja.

Slabe novice za Belo hišo se kopičijo tudi brez »ruske preiskave«. Kongresni proračunski urad (CBO) je sredi tedna objavil oceno predloga o novi reformi zdravstvene zakonodaje, ki jo je republikanska večina s težavo spravila skozi spodnji dom kongresa. Podoba je znova temačna. Po novem zakonu naj bi do leta 2026 ostalo brez zdravstvenega zavarovanja dodatnih 23 milijonov Američanov. Premije naj bi se v povprečju sicer znižale, toda ne za revne starejše (zanje naj bi se zvišale tudi za do 850 odstotkov) in bolne.

Vladi je zadalo nov udarec zvezno sodišče v Virginiji, ki je potrdilo sodbo nižjega sodišča o zamrznitvi Trumpove »muslimanske prepovedi«. Predsednik je hotel državljanom šestih pretežno muslimanskih držav začasno prepovedati vstop v ZDA, nasprotniki so vložili tožbe, ker naj bi to bila protiustavna diskriminacija na verski, rasni ali etnični podlagi, naperjena proti muslimanom. Sodišče se je strinjalo, da pred razsojanjem o ustavnosti država ne sme izvajati tega dela predsedniškega ukaza.

Ruska srečanja

Slabo voljo v Beli hiši je poglobil časnik Washington Post, ki je v včerajšnji izdaji razkril zanimanje zvezne policije za srečanja Kushnerja z ruskim veleposlanikom Sergejem Kisljakom, toriščem domnevnega ruskega omrežja v Washingtonu, ter predsednikom ruske državne banke Vep, ki so jo v Washingtonu po ruski zasedbi Krimskega polotoka uvrstili na seznam ruskih državnih institucij, za katere veljajo ameriške sankcije. Predsednik banke Vep Sergej Gorkov se je šolal v okviru ruske obveščevalne agencije FSB, naslednice razvpite KGB, iz katere prihaja ruski predsednik Vladimir Putin, v času njegovega predsedovanja pa postal vpliven bančnik.

Kushner, ki ima velik vpliv na predsednika in se ga drži naziv zunanjega ministra v senci, ni zanikal srečanj in je že pred tem privolil, da bo o njih poročal na senatni preiskavi. Zanimanje zvezne policije tako ne bi smelo biti presenetljivo, toda novica je kljub temu odmevala, saj se je njihova preiskava zdaj dotaknila neposredno Trumpove družine. Kushner za zdaj menda še ne velja za tarčo in ni bil (javno) osumljen nepravilnosti. FBI še vedno zelo zanima predvsem početje odpuščenega svetovalca za nacionalno varnost Michaela Flynna in Paula Manaforta, lani poleti predsednika Trumpove kampanje, ki je pred tem služil denar kot svetovalec padlega proruskega predsednika Ukrajine Viktorja Janukoviča.

Flynn je v začetku tedna zavrnil zahteve senatnega odbora za obveščevalne zadeve, naj preda dokumente v povezavi z rusko afero. Pri tem je uporabil 5. amandma ustave, ki med drugim dovoljuje osumljenim, da se izognejo pričanju proti samim sebi. Dokumenti bi prišli v roke FBI, ki za razliko od senatorjev lahko vlaga kazenske obtožbe. Toda Trump ga še vedno zagovarja. Zaradi preiskave zvezne policije naj bi celo odpustil njenega direktorja Jamesa Comeyja, ta pa mu vrača s curljanjem zapisov njunih pogovorov v javnost.

Vojni štab

Washington Post je medtem razkril, da naj bi Trump tudi od nacionalnega direktorja za obveščevalno dejavnost Dana Coatsa in od direktorja agencije za nacionalno varnost (NSA) Michaela Rogersa zahteval, naj javno oznanita, da ni bilo sodelovanja med njegovo kampanjo in ruskimi obveščevalci. Coats tega ni zanikal, dejal je le, da ne more javno razpravljati o zasebnem pogovoru s predsednikom. Po imenovanju nekdanjega šefa FBI Roberta Muellerja za posebnega preiskovalca je »ruska preiskava« dobila tako resne razsežnosti, da člani Trumpove kampanje najemajo odvetnike, kar pomeni, da mnoge neplačane prostovoljce čakajo visoki stroški.

S slednjimi ne bo imel težav Trump, ki je svojega dolgoletnega odvetnika Marca Kasowitza pooblastil, naj ga zastopa v povezavi s preiskavo FBI. Posebno nalogo naj bi dobil tudi razvpiti strateg Bele hiše Steve Bannon, ki je predčasno zapustil ameriško delegacijo na predsedniški turneji in v Washingtonu sestavlja »vojni štab« vplivnih odvetnikov, medijskih predstavnikov in analitikov, ki naj bi se ubadal s pravnimi posledicami in morebitnimi slabimi novicami iz Muellerjeve preiskave.