Tiskane izdaje
Francozi bodo Rusom vrnili denar za že zgrajeni desantni ladji, ki jim ju zaradi izbruha nove hladne vojne niso hoteli izročiti. Pariz je dolgo obupan iskal novega kupca, konec prejšnjega tedna pa je predsednik François Hollande zagotovil, da teh ne manjka.
Leta 2008 se je takratni francoski predsednik Nicolas Sarkozy »vrgel v središče poskusov«, da bi dosegel miren razplet v kratkotrajni vojni med Rusijo in Gruzijo, »manj kot tri leta kasneje pa je Sarkozy podpisal pogodbo o prodaji dveh vojnih ladji mistral, s katerima bi Gruzijo porazili v 40 minutah, kakor je dejal poveljnik ruske mornarice«, so lani sarkastično zapisali v britanskem dnevniku Guardian.
Ob sklenitvi posla, ki bi bil na koncu vreden okoli 1,2 milijarde dolarjev, so mediji poročali, da to ni le prva velika zahodna prodaja oborožitve nekdanji sovražnici iz hladne vojne, temveč prvi resni ruski nakup tujega orožja, ki priča, da Moskva z reformo vojske misli resno.
Zgodbi je pokvarila srečen konec ukrajinska kriza, ki se je sprevrgla v novo hladno vojno. Čeprav protiruske sankcije na področju »občutljivih tehnologij« niso bile retroaktivne, kakor je pred dobrim letom poudaril prejšnji predsednik evropske komisije Herman Van Rompuy, so ZDA in evropske zaveznice takoj pritisnile na Pariz, naj Moskvi ne dostavi že plačanih plovil. Najprej so se Sarkozyjev naslednik François Hollande in drugi predstavniki francoskih oblasti na pritiske »jezno« odzvali, so konec lanskega julija ugotavljali v uvodniku ameriškega časnika New York Times. »Še posebej ostro so v Franciji napadli britanskega premiera Davida Camerona, ki je kritiziral Francoze, hkrati pa je britanska vrata puščal odprta za ruske oligarhe, da so lahko v London prenesli velik del svojega plena.«
Francoski upor ni trajal dolgo. Ruski mornarji so se v Franciji že usposabljali na prvi od obeh ladij, ki so jo poimenovali Vladivostok in bi jo morali predati Rusiji že lani jeseni, ko so konec lanskega poletja iz Pariza prišle novice, da bodo »zamrznili« dostavo Vladivostoka, o dokončni usodi posla pa da se bodo odločili glede na dogajanje v Ukrajini. Odzivi v Moskvi so bili pričakovano ostri in ogorčeni. »Kje so tisti časi, ko Francija ni kar tako klonila pod ameriškimi pritiski, kot na primer v primeru Iraka? Dobro, da de Gaulle ni doživel tega sramotnega dneva,« je zapisala Marija Zaharova z ruskega zunanjega ministrstva na spletnih straneh radia Eho Moskve, ki ne velja za režimski medij. V časniku Nezavisima gazeta pa so ugotovili, da bo ta odločitev »omajala ugled Francije kot zanesljive poslovne partnerice in še bolj otežila položaj ladjedelniških delavcev«.
Čeprav sta se med pogajanji o razpletu ukrajinske krize Hollande in njegov ruski kolega Vladimir Putin osebno srečala, se o mistralih nista pogovarjala, najvišji predstavniki ruskih oblasti pa so se izogibali ostrih obsodb francoskih »partnerjev«. Putin je nekajkrat izjavil, da je to odločitev in vprašanje časti Francozov ter da Rusija poleg vračila stroškov ne bo zahtevala dodatnih odškodnin. Prejšnji teden sta se po več kot letu nejasnosti končno dogovorila o koncu posla, zato zdaj ni več nobenih sporov, je zatrdil francoski obrambni minister Jean-Yves Le Drian. Francija po njegovih besedah Rusiji ne bo plačala vseh 1,2 milijarde dolarjev, kolikor bi bil na koncu vreden še nedokončan posel. »Toda vrnili jim bomo vsak evro, ki so ga vplačali,« je zatrdil minister.
Čim prej prodati
Njegova najpomembnejša naloga je zdaj, »da ju čim prej prodamo«. Francija, ki že ima tri plovila razreda mistral, teh ladij noče in ne potrebuje, država, ki krči vojsko, njen dolg pa znaša že skoraj toliko, kolikor je vredno njeno gospodarstvo, si ju tudi ne more privoščiti. Zdaj sta 21.000-tonski ladji zasidrani v pristaniškem mestu St. Nazaire na atlantski obali Francije, po nekaterih informacijah pa francoske davkoplačevalce samo njuno vzdrževanje na mesec stane okoli 5 milijonov evrov. »To je izdelek, ki ga je zelo težko prodati,« pravi analitik Dakota Wood z ameriškega konservativnega mnenjskega središča Heritage Foundation. »Prostor in logistika na teh ladjah sta prilagojena določenim ruskim helikopterjem. Le katera druga država bi hotela prav takšne specifikacije?« Francoski general Christian Quesnot je na začetku junija predlagal enostavno rešitev. »Najceneje bi bilo, če bi ju potopili,« je za Reuters povedal glavni vojaški svetovalec Hollandovega mentorja, pokojnega predsednika Françoisa Mitterranda.
Na Zahodu so nekateri najprej obupano razmišljali, da bi moral od Francije, ki je »žrtvovala« posel, ladji odkupiti Nato. Potem so prejšnji teden začeli širiti optimizem neimenovani uradni francoski viri, ki so medijem zaupali, da se za Vladivostok in Sevastopol zanima kakih deset držav, med najverjetnejšimi kupci pa da so Egipt, Saudska Arabija, Brazilija, Singapur in Kanada. »Saudska Arabija in Egipt bi naredila vse, da bi lahko kupila ladji«, se je pred dnevi glasil naslov v francoskem časniku Monde. To novico je njihovi poročevalki, ki je spremljala predsednika na svečanostih v Suezu, zaupal neimenovani uradni francoski vir, ki je dodal, da »hoče saudski kralj Salman v Egiptu sestaviti pravo floto, ki bi postala sila za regionalno posredovanje v Rdečem morju in Sredozemlju«.
