Frančišek v Afriki na strani revnih

Papež si je kljub opozorilom upal tudi v skrajno nevarno Srednjeafriško republiko.

Objavljeno
30. november 2015 09.53
Tone Hočevar
Tone Hočevar

Papež Frančišek se bo danes­ popoldne vrnil iz Afrike, s svoje­ prve turneje po črni celini, v kateri on in vsa njegova­ institucija vidita prihodnost­ ­krščanstva in predvsem Katoliške cerkve. Napornejšega in bolj nevarnega potovanja si doslej ni privoščil noben papež.

Bergoglio je prekršil vsa pravila o varnosti državnikov ali verskih poglavarjev, dal se je voziti v odprtem papamobilu, šel na kraje, ki so mu jih izrecno odsvetovali. Čeprav so mu vstop v prestolnico Srednjeafriške republike, kjer že dve leti divja vojna med islamskimi in krščanskimi milicami, odsvetovali srednjeafriški čuvaji in vatikanski orožniki, predvsem pa francoski specialci in agenti, ki so pazili nanj, se papež ni zmenil za opozorila.

Odločno je zahteval, naj ga peljejo v Bangui, ta čas eno izmed najbolj nevarnih afriških prestolnic, kjer se je bila zaradi nasilja prisiljena umakniti z domov skoraj četrtina prebivalstva. Od vsega nekaj več kot štirih milijonov prebivalcev Srednjeafriške republike jih je v zadnjih dveh letih pol milijona zbežalo v sosednje države, drugega pol milijona pa poiskalo zavetje znotraj meja svoje države. Begunska kriza, ki že zelo dolgo pesti Afriko, zadnje čase pa je pljusknila tudi v Evropo, je bila ena izmed osrednjih tem papeževih nastopov in pridig.

Razvoj se je ustavil, življenje nima vrednosti

Muslimanske tolpe in krščanske milice, med katerimi po ocenah zahodnih opazovalcev ni velikih razlik v surovosti, roparski sli in krvoločnosti, so iz Srednjeafriške republike naredile skrajno nevarno območje, kjer se je razvoj popolnoma ustavil, življenje pa nima nobene vrednosti. Prav med papeževim prihodom so pripadniki muslimanskih milic ubili tri mlade ljudi, ki so se zatekli v katoliško župnišče v pretežno muslimanskem delu mesta. Papež je hotel na vsak način obiskati prizorišče obračuna, pa mu je njegov nuncij strogo odgovoril, da kaj takega ne pride v poštev.

Tudi resna prigovarjanja papeževih vatikanskih sodelavcev, naj ne izziva usode, se odreče tveganim podvigom in ne spravlja v nevarnost tudi drugih, med afriško turnejo niso zalegla. Že pred odhodom iz Rima so mu prigovarjali, naj se odloči za skrajšano verzijo obiska v Srednjeafriški republiki, naj vse vnaprej pripravljene dolžnosti opravi kar na letališču, med drugim tudi srečanje s predsednico države Catherine Samba-Panza in verske obrede. Preslišal je svarila in ukazal, da morajo načrt potovanja uresničiti, kakor si ga je zamislil papež.

Začasna predsednica ga je sprejela že na letališču, potem jo je obiskal v predsedniški palači, kjer ji je odkrito očital, da je tudi vlada odgovorna za nasilje. Za danes, tik pred vrnitvijo v Rim, je sklenil kljub vsem svarilom nekdanjih kolonizatorjev Francozov obiskati muslimanski del glavnega mesta in maševati na stadionu pred 20.000 ljudmi. Bergoglio se je odločil svoje izredno sveto leto, namenjeno usmiljenju, začeti drugače od vseh papežev doslej, ki so se po starem judovskem običaju odločali za leto premislekov in odpustkov vsakih 50 let, potem pa že tudi na vsakih 25 let.

Vsi papeži pred Frančiškom so simbolno začenjali verske ceremonije, ki vsakokrat trajajo vse leto, pri skrbno zaprtih, zazidanih vratih na pročelju bazilike svetega Petra. Frančišek pa je predstavil revolucionarno zamisel. Namenil se je odpreti jubilejna vrata na katedrali v Banguiju v osrčju Afrike, na celini, o kateri je nekajkrat med turnejo poudaril, da pomeni prihodnost za Katoliško cerkev.

Bistveni temi mir in revščina

Bergoglievo sveto leto je izredno, šele 15 let po rednem jubileju Janeza Pavla II. si ga je omislil, verjetno v prepričanju, da rednega jubileja ne bo dočakal ali pa bo takrat prestar za napore, ki jih zahteva tak podvig. Srednjeafriška republika je bila zadnja, tretja postaja šestdnevne turneje, ki ga je naprej vodila v bolj razvito in krščansko Kenijo, potem pa še v od vojn in udarov opustošeno Ugando. Povsod je vabil k prizadevanju za ohranjanje miru, za strpnost med kristjani in muslimani, pozival je k boju proti revščini, opozarjal na socialno izključenost milijonov ljudi pa tudi na za Afriko in njeno prebivalstvo nevarne podnebne spremembe. V Ugandi je presenetil spremljevalce, ko je, namesto da bi prebral v Vatikanu pripravljen govor v angleščini, spregovoril v španščini, na pamet, brez zapiskov.

Frančišek je pozival tudi h končanju korupcije v afriških državah in dodal, da se mora korupcija končati tudi v Vatikanu. Vatikanisti, ki ga spremljajo, so opazili, da se argentinski papež ni zaletaval v teme, ki so ob obiskih Janeza Pavla II. in Benedikta XVI. sprožale polemike in odvračale pozornost od bistvenih stvari. Uporaba kondomov v boju proti širjenju aidsa, ob tem pa še zakoni proti homoseksualcem in napadi na vse, ki zagovarjajo istospolne zveze, so praviloma sprožali žolčne debate, s tem pa samodejno odrinjali bistvene teme revščine in brezupa. Papež Ratzinger je z izjavami o kondomih na letalu zameglil vse bistvene teme svoje zadnje afriške turneje.