New York – Michael Flynn, kratkotrajni predsednikov svetovalec za nacionalno varnost, je včeraj priznal, da je lagal zvezni policiji. Gre za dogovor s posebnim preiskovalcem Robertom Muellerjem, ki mu je v zameno za pričanje spregledal hujše prestopke. Ključno vprašanje je, proti komu bo pričal Flynn.
Upokojeni general je lani postal eden ključnih svetovalcev v kampanji Donalda Trumpa, ta pa mu je po prevzemu oblasti namenil vlogo svetovalca za nacionalno varnost, kljub nasvetu predhodnika Baracka Obame, naj tega ne stori. Položaj je moral zapustiti po komaj 24 dneh, ko so prišli na dan njegovi sporni pogovori z rusko diplomacijo. Flynn je včeraj na sodišču uradno priznal, da je lagal zveznim policistom o svojih pogovorih z nekdanjim ruskim veleposlanikom v Washingtonu Sergejem Kisljakom. Hkrati je razkril, da sodeluje z Muellerjevo ekipo preiskovalcev, prek odvetnikov pa sporočil, da bo ta odločitev »koristila njegovi družini in državi«.
Bela hiša je nemudoma poskusila omiliti škodo. Njen odvetnik Ty Cobb je zagotovil, da obtožnica »vpleta samo Flynna in nikogar drugega«. Po njegovih besedah laganje FBI odseva laganje predstavnikom Bele hiše, zaradi česar je moral odstopiti. Hkrati je prepričan, da bo to omogočilo »takojšen in razumen sklep« Muellerjeve preiskave o ruskem posegu v ameriške predsedniške volitve in morebitnih povezavah s Trumpovo kampanjo. Toda to je le pobožna želja, saj je že dosedanje delo posebnega preiskovalca seglo visoko v Trumpov krog, kaznivih dejanj so obtoženi nekdanji vodja njegove kampanje in dva svetovalca, Flynn pa je prvi vladni član, ki je priznal krivdo.
Naslednja tarča
Preiskava se z njim pomika v Belo hišo. General je v pogovorih z ruskim diplomatom nastopal že kot predstavnik prihajajoče vlade. Iz včerajšnjih sodnih dokumentov je mogoče izluščiti, da je Flynn 29. decembra po stiku s Kisljakom lani poklical »visokega uradnika Trumpove ekipe za prenos oblasti«. Po njegovih navodilih naj bi prosil ruskega diplomata, da se Rusija ne odzove preostro na sankcije, ki jih je Obama uvedel po poročilu ameriških obveščevalcev, da naj bi spletni napad na predsedniške volitve organizirale oblasti v Kremlju. Teden dni pred tem naj bi Flynn po navodilu predstavnikov novoizvoljenega (a še ne zapriseženega) predsednika lobiral pri tujih vladah, naj ne podprejo ali pa vsaj odložijo resolucijo varnostnega sveta o obsodbi gradnje izraelskih naselij na zasedenih ozemljih.
Razmeroma blaga obtožnica proti Flynnu, kljub vsem obtožbam, ki so se v zadnjih mesecih kopičile proti generalu, vključno z lobiranjem za turško vlado med kampanjo, kaže, da bo Muellerjeva ekipa segla zelo visoko. Če so pripravljeni pogledati skozi prste svetovalcu za nacionalno varnost, ki poroča neposredno predsedniku in je tako pri vrhu politične prehranjevalne verige, nad njim ni dosti večjih rib. Sloviti preiskovalni novinar Carl Bernstein je zatrdil, da Mueller cilja na zaroto v vrhu oblasti, še posebej, ker razkriti dokumenti kažejo, da so bili generalovi stiki z Rusijo usmerjani iz kroga okoli Trumpa. Očitna tarča se zdi predsednikov zet in svetovalec Jared Kushner, nad njim je le še predsednik.
Nenavadna naivnost
Ob vsem tem se postavlja vprašanje, kako je lahko odlikovan in izkušen vojaški obveščevalec, ki je v zenitu kariere vodil obrambno obveščevalno agencijo Dia, tako naiven ali neumen, da ni predvidel prisluha ameriških obveščevalnih agencij ruskemu veleposlaniku in lagal zvezni policiji o svojih pogovorih z njim. Razen če je to bila zavestna odločitev, saj je poskušal tako prikriti še hujše stvari. Tako kot ni jasno, zakaj mu je Trumpova ekipa kljub številnim opozorilom in celo domnevnemu priznanju generala, da proti njemu poteka preiskava zaradi lobiranja s Turčijo, zaupala pomembno in občutljivo mesto v vladi.
Predsednik je po razkritju Flynnovih laži potreboval dva tedna, da ga je odpustil iz vlade, nato ga je mesece na vse kriplje branil. »General je krasen človek. Mislim, da ga mediji – sam jim pravim lažnivi – obravnavajo zelo krivično,« je dejal dva dni po njegovem odstopu. Pritisnil je na takratnega direktorja zvezne policije Jamesa Comeyja, naj zavrže preiskavo proti generalu. Ker se ta ni pustil prepričati, ga je odpustil in sprožil ogorčen vihar, ki se je končal z imenovanjem Muellerja za posebnega preiskovalca. Ves čas je viselo v zraku ugibanje, ali bo ob morebitnih obtožbah pomilostil generala. Tako goreče zagovarjanje, zaradi katerega je celo tvegal obtožbe o poskusu oviranja zvezne preiskave, je nenavadno celo za Trumpa.
Muellerjeva ekipa je bila do zdaj zelo disciplinirana. V javnost je prišlo zelo malo informacij o njenem delu in namenih, razen ko so to sami uporabili kot obliko pritiska na svoje tarče. Prav tako ni jasno, kdaj bodo Flynnova pričanja prinesla nove obtožnice, gotovo je le, da imajo Trump in ozek krog okoli njega pokvarjen božič.