Tiskane izdaje
New York − Generalna skupščina Združenih narodov je potrdila Antónia Guterresa za novega generalnega sekretarja Združenih narodov. Ban Ki Munov naslednik bo položaj prevzel z januarjem prihodnje leto.
Varnostni svet ZN je pretekli teden – presenetljivo hitro glede na razlike med velikimi silami – za zaprtimi vrati soglasno izbral Guterresa, bivšega portugalskega premiera in visokega komisarja Združenih narodov za begunce, in ime v končno potrditev poslal 193-članski generalni skupščini. Ta na koncu procesa vedno pro forma prikima.
Portugalec Guterres (67 let), po dolgem času ponovno Evropejec na čelu svetovne organizacije, bo kot deveti generalni sekretar nasledil Južnokorejca Bana. Vodenje ZN prevzema v času globoke institucionalne krize, svetovni organizaciji nenehno očitjajo počasnost in neučinkovitost, in velikih konfliktov na Bližnjem vzhodu, Afriki, Aziji. Za najvišji položaj v multilateralnem sistemu in najpomembnejšo službo v svetovni diplomaciji se je vsega skupaj potegovalo 13 kandidatov, med njimi tudi nekdanji slovenski predsednik Danilo Türk.
Guterres je bil vseskozi favorit, v vseh neformalnih glasovanjih se je uvrstil na prvo mesto. Za Zahod, Združene države, Veliko Britanijo in Francijo, je bil od začetka ustrezna izbira, toda Rusija je nenehno ponavljala, da ji je do Vzhodnoevropejca. Nad Portugalcem je visela možnost ruskega veta. Kljub letošnji večji transparentnosti procesa petnajst članic varnostnega sveta za zaprtimi vrati odloča o vodenju edine globalne organizacije na svetu, skoraj kot kardinali ob izbiri papeža v Vatikanu. Proces je tajen, in dokler ni odločeno vse, ni odločeno nič.
Letos se je vse vrtelo okrog vzhodnoevropskih imen in žensk. Ta del sveta še ni imel generalnega sekretarja in pričakovalo se je, da je končno na vrsti; obenem je obstajala tudi želja po spolni uravnoteženosti funkcije. Doslej se je v Palači narodov zvrstilo osem generalnih sekretarjev, noben od njih ni bil Vzhodnoevropejec. V življenju 71 let stare institucije je tri generalne sekretarje prispevala zahodna Evropa (Tygvie Lie, Dag Hammarskjöld, Kurt Waldheim), dva Afrika (Butros Butros Gali in Kofi Anan), dva Azija (U Tant in Ban Ki Mun), enega Latinska Amerika in Karibi (Javier Pérez de Cuéllar). A evropskemu vzhodu se ni uspelo dogovoriti o skupnem, verodostojnem kandidatu, namesto tega so šli v tekmo s kopico imen, ki so konkurirala drugo drugi, Bolgarija celo z dvema, in že samo to dejstvo je razvrednotilo vzhodnoevropski mandat.
