Genocid − zločin, ki ga je najtežje dokazati

Mednarodno sodišče v Haagu (ICJ), ki je začelo delovati leta 1946, je doslej priznalo le en genocid − srebreniškega.

Objavljeno
03. februar 2015 11.55
Ma. Ja., Delo.si
Ma. Ja., Delo.si

Genocid je v mednarodnem humanitarnem pravu najresnejši zločin, hkrati pa tudi zločin, ki ga je najtežje dokazati.

Konvencija OZN iz leta 1948 o preprečevanju in kaznovanju genocida opredeljuje genocid kot dejanja, storjena z namenom popolnega ali delnega uničenja nacionalne, etnične, rasne ali verske skupnosti ljudi. Med temi dejanji našteva umore, resne telesne in duševne poškodbe, siljenje v življenjske razmere, ki naj pripeljejo do popolnega ali delnega uničenja skupine, uvajanje ukrepov za zmanjšanje rodnosti in prisilno premeščanje otrok iz skupine v roke drugi skupini ljudi.

Beseda izvira iz grške besede »genos« za raso ali pleme, in latinske pripone »cide«, kar pomeni ubiti. Besedo je leta 1944 skoval pravnik Raphael Lemkin, poljski jud, ki je med drugo svetovno vojno pred nasiljem nacistične Nemčije pobegnil v ZDA. V pravnih okvirjih so jo prvič uporabili leta 1945 na sojenju nacističnim voditeljem v Nürnbergu.

Od tedaj so za genocid prepoznali številna dejanja, ki so se zgodila pred sprejetjem konvencije OZN o preprečevanju in kaznovanju genocida, pa tudi po njem. Združeni narodi so tako leta 1985 kot genocid prepoznali poboj Armencev v otomanskem imperiju med prvo svetovno vojno in takoj po njej. Po armenskih podatkih je bilo v ubitih več kot milijon in pol ljudi, medtem ko Turčija trdi, da je bilo žrtev med 250.000 in 500.000. Leta 1994 so zaradi ruandskega genocida − poboja približno 800.000 ljudi plemen Tutsi in Hutu − oblikovali Mednarodno kazensko sodišče za Ruando, ki že od leta 1998 izreka sodbe.

Mednarodno sodišče v Haagu (ICJ), ki je začelo delovati leta 1946, je doslej priznalo le en genocid − srebreniškega. Sodišče je leta 2007 odločilo, da se je poleti 1995 v tedaj bošnjaški enklavi pod varstvom modrih čelad OZN zgodil genocid nad skoraj 8000 muslimanskimi moškimi in dečki, ki so jih pobile sile vojske bosanskih Srbov.

Odkar je julija 2002 začel veljati rimski statut, je Mednarodno kazensko sodišče (ICC) edino stalno neodvisno mednarodno sodišče, pristojno za sojenje osumljencem za genocid na vseh kontinentih. ICC je pred časom razpisal nalog za aretacijo sudanskega predsednika Omarja al Baširja zaradi genocida in zločinov, storjenih nad civilnim prebivalstvom v Darfurju.