Globalno vprašanje: smo tudi mi tarča teroristov?

Japonska in Kitajska bi morali sodelovati v boju proti terorizmu, vendar morata najprej obuditi medsebojno zaupanje in sočutje.

Objavljeno
23. november 2015 19.40
Zorana Baković
Zorana Baković

Medtem ko so se prebivalci Tokia v ponedeljek pripravljali, da bi izrazili hvaležnost božanstvom za dobro žetev, je v toaletnih prostorih svetišča Jasukuni odjeknila eksplozija. Nihče ni bil ranjen, vendar so preiskovalci takoj posumili, da gre za »politično motivirano dejanje«. Z drugimi besedami, za nedodelano teroristično dejanje.

Takoj ko se je novica o prebiti strehi toaletnih prostorov v šintoističnem svetišču pojavila tudi v svetovnih medijih, so se nekateri Kitajci začeli zahvaljevati »junaku, ki je storil to dejanje«. Na internetnem forumu weibo, kitajski različici twitterja, skorajda ni bilo komentarja, ki bi obsodil nastavitev razstreliva.

»Odločno obsojam drugo bombo, ki ni eksplodirala,« je napisal pisec spletnega dnevnika, ki se podpisuje z vzdevkom »duola Ayuan«. »Kdo je to storil? Naj takoj vstane! Takoj bo dobil dve okoli ušes. Zakaj je nastavil samo dve bombi?« je dodal drugi udeleženec foruma po imenu »jaz sem tvoj oče«.

Preiskovalci so na kraju dogodka našli dve plastični cevi, napolnjeni z razstrelivom, in elektronsko napravo za zakasnitev detonacije. Ena od naprav se zaradi neznanega razloga ni sprožila, zato so jo pirotehniki odstranili in odnesli na analizo.

Potem ko so gasilci in policisti opravili svoje delo, se je obred niiname-sai (»darovanje v čast svežega okusa«, seveda na novo obranega riža) nadaljeval, kakor veleva tradicija.

Jasukuni je sporen kraj, ker v njem častijo vse Japonce, ki so umrli za domovino. Med približno 2,5 milijona imeni moških, žensk in otrok je tudi 1068 vojnih zločincev, od katerih jih je 14 uvrščenih v »razred A« – nekateri zato, ker so med japonsko zasedbo azijskih držav opravljali poveljniške naloge v vojski in vladi, drugi pa zato, ker so dejavno zagovarjali militarizacijo Japonske.

Ko so japonski vojaki odhajali v boj, so se poslavljali z besedami: »Videli se bomo v Jasukuniju.« Vsi, ki so bili pripravljeni umreti, so verjeli, da se bodo njihove duše zbrale na oltarju v tokijski četrti Čijoda, njegovo ime pa dobesedno pomeni »svetišče mirne domovine«. In čeprav cesar Akihito nikoli ni obiskal spornega kraja, vse odkar je leta 1989 nasledil krono od svojega očeta Hirohita, izogiba pa se mu tudi premier Šinzo Abe, odkar je pred tremi leti spet zasedel premierski položaj, številni Japonci odhajajo v Jasukuni med šintoističnimi prazniki, ne glede na to, ali so verniki ali ne. Zdi se, kakor da v tišini prostornega svetišča počiva nacionalni duh Japonske.

Tik preden je v ponedeljek tišino prekinila eksplozija, je premier Abe napovedal, da bodo čim prej ustanovili japonsko posebno enoto za vohunjenje za teroristi. Njene agente bodo poslali tudi v japonska veleposlaništva po svetu (sprva v Aman, Kairo, Džakarto in New Delhi). Imeli bodo diplomatski status in morali bodo zbirati podatke o osebah in organizacijah, ki načrtujejo teroristične napade, svoje ugotovitve pa bodo delili s tujimi varnostnimi službami. Enota bi morala začeti delovati že prihodnji mesec, Tokio pa bo tako prispeval svoj delež h globalnemu boju proti terorizmu.

Japonci so se do zdaj počutili razmeroma varne pred islamisti in so terorizem povezovali predvsem z domačimi ekstremisti, kakršni so bili člani sekte Aum Šinrikjo, ki je leta 1995 s strupenim sarinom usmrtila 13 ljudi v tokijski podzemni železnici. Toda zdaj so varnostni strokovnjaki opozorili Abejevo vlado, da bi njihova država lahko postala tarča tako imenovane Islamske države (Isis) zaradi tako imenovanega »proaktivnega mirovništva«, kakor Abe pravi procesu, ki bo omogočil japonski vojski sodelovati v mirovnih operacijah zunaj meja njene države.

»To se morda ne bo začelo dogajati takoj,« pravi profesor Masanori Naito, strokovnjak za Bližnji vzhod, »toda če bo naslednji ameriški predsednik ukazal začeti bližnjevzhodno vojaško operacijo, ki bi jo Japonska lahko logistično podprla, bi se verjetnost za teroristične napade na Japonsko povečala.«

To je toliko bolj verjetno, pravi Naito, ker je Islamska država že označila Japonsko za del »koalicije voljnih«, zato je zelo pomembno okrepiti protiteroristične priprave, preden se bodo začele velike mednarodne prireditve, ki jih bodo v prihodnjih letih organizirali na japonskih tleh. Prihodnje leto se bodo v tej državi zbrali voditelji držav G7, leta 2020 pa bodo v Tokiu poletne olimpijske igre. Japonski strokovnjaki menijo, da bi Pariz moral biti pomembno opozorilo tudi za Japonsko.

Japonci še vedno nočejo priznati, da je usmrtitev dveh njihovih sodržavljanov v Siriji in enega v Bangladešu povezana s politiko Japonske do Bližnjega vzhoda in Amerike, Kitajci pa se v nasprotju z njimi zelo dobro zavedajo, da so že postali tarča ekstremistov. Potem ko je Islamska država prejšnji teden objavila posnetke kitajskega svetovalca Fan Jinghuija, ustreljenega v glavo nekje v Siriji očitno zato, »ker ga je izdala njegova neverna država«, so vsaj trije Kitajci umrli v terorističnem napadu na hotel Radisson Blu v glavnem mestu Malija. Vsi trije so bili direktorji kitajske družbe za gradnjo železnic (China Railway Construction Corp.) in so se v Bamaku pogajali o velikem projektu z malijskim prometnim ministrstvom. Kitajsko vodstvo je spet obljubilo »ostre ukrepe« proti tistim, ki so zagrešili zločin, vendar ni popolnoma jasno, kako namerava uradni Peking konkretno ukrepati proti islamistom zunaj svojih meja.

Na Kitajskem medtem proti teroristom uporabljajo vsa razpoložljiva orožja. Potem ko se je skupina islamistov, ki so med napadom na neki rudnik v Xinjiangu ubili 16 ljudi, skrila v jamo, so jih posebne enote sprva poskušale pregnati iz nje s solzivcem, toda ker jim to ni uspelo, so uporabile plamenomete. Približno deset jih je prišlo iz jame z noži v rokah in prav vse so ustrelili, ponosno poroča Dnevnik Narodnoosvobodilne vojske.

Kitajska in Japonska sicer zatrjujeta, da sta pripravljeni sodelovati z mednarodno skupnostjo v boju proti terorizmu, vendar še naprej ostaja negotovo, kako bosta državi sodelovali med seboj pri tem vprašanju, če se Kitajci tako veselijo bombe v Jasukuniju. Kajti brez zaupanja in sočutja med sosedama jima bo težko pomagala tudi protiteroristična varnostna služba. Plamenometi na globalnem bojišču nimajo nikakršnega učinka.