Tiskane izdaje
Chicago – Britanski časnik Guardian danes nadaljuje zgodbo o opečnati stavbi Homan Square v Chicagu, kjer je tamkajšnja policija med leti 2004 in 2015 zaslišala več tisoč ljudi, pri tem pa jim menda sistematično kršila pravice – aretirani niso smeli stopiti v stik ne svojci ne z odvetniki. Pozornost pritegne tudi rasna porazdeljenost tamkaj zaslišanih in sporne metode zasliševanja.
Britanski Guardian je o spornem skladišču, ki ga chicaška policija uporablja za zasliševanje aretiranih, prvič poročal že februarja, a zgodba z vedno novim številom zaslišanih dobiva nove razsežnosti. Po zadnjih podatkih, do katerih so se dokopali, so tako v zadnji dobrih desetih letih tam zaslišali 7000 ljudi. Samo 68 od njih so omogočili dostop do odvetnika ali jim dovolili, da so o tem, kje so in kaj se jim je zgodilo, obvestili svoje najbližje.
Policisti tako veliko lažje dosežejo priznanje, zaslišani pa so se samo inkriminirali, še preden so njihovo aretacijo sploh vnesli v sistem in tako odvetnikom in svojcem omogočili, da jih sploh najdejo. Policija tako poskrbi, da za tisti čas, ko so zaslišani zaprti v skladišču, ti preprosto izginejo.
A pri zgodbi o Homan Squaru ne bode v oči le omejen dostop do zunanjega sveta, ampak tudi rasna porazdelitev tamkaj zaslišanih – več kot 82 odstotkov je namreč temnopoltih, kljub temu, da v Chicagu temnopolti Američani predstavljajo 32,9 odstotka prebivalstva. Skoraj 12 odstotkov zaslišanih je latino Američanov, ti predstavljajo okoli 30 odstotkov chicaškega prebivalstva, zgolj 5,5 odstotka pa belopoltih, ki sicer predstavljajo 31,7 odstotka prebivalstva.
Enakega ravnanja policije so deležni tako tisti, ki so jih aretirali zaradi pitja alkohola v javnosti, kot osumljeni umora.
Predstavniki chicaške policije poročanja Guardiana po pisanju portala Chicago tribune zanikajo in vztrajajo, da časnik zavaja, ter poudarjajo, da policisti v opečnati stavbi dosledno sledijo pravilom. A se več Američanov, ki so jih tam zasliševali, s tem ne strinjajo. Od objave prvega prispevka na to temo so bile proti tamkajšnji policiji in mestu vložene tri tožbe, zadnjo so vložili Atheris Mann, Jessie Patrick in Deanda Wilson. Šesterico policistov obtožujejo »fizične in psihične zlorabe«, s čimer so jih prisili v dajanje izmišljenih informacij.
Policisti so Wilsonu med zasliševanjem ob vrat prislonili nož in mu razrezali zgornji del oblačil. Ko je zaprosil za odvetnika, so njegovo prošnjo zavrnili, od njega pa zahtevali informacije o preprodajalcih drog v njegovi soseski. Manna in Patrica so do golega slekli in preiskali. Priklenili so ju ob klop, brez vode, hrane ali dostopa do stranišča sta nato v temi čakala na nadaljevanje postopka. Enemu od njih so zagrozili, da ne bo videl svojega sina odraščati, če jim ne priskrbi informacij o dotičnem preprodajalcu s heroinom.
Od objave zgodbe v Guardianu je več vladnih uradnikov pozvalo k preiskavi ozadja delovanja skladišča, zvrstilo se je tudi nekaj protestov za zaprtje objekta. Mnogi pa menijo, da je stavba Homan Square le delček veliko večjega in širšega problema, ki bi zahteval veliko celovitejši odziv.
