Tiskane izdaje
Nova različica prepovedi vstopov bi morala začeti veljati danes, tako kot za prvi dve pa pritožbe proti njej potekajo na več sodiščih (poleg Havajev še v Marylandu in Washingtonu). Prvi je odločil sodnik Derrick Watson in sklenil, da ima tudi tretja prepoved enake slabosti kot dve pred njo ter »ne navaja zadostnih razlogov, zakaj bi bil vstop državljanov iz šestih določenih držav škodljiv interesom Združenih držav«. Tovrstni dokazi pa so po njegovem mnenju nujni za izvajanje prepovedi. Zato je preprečil njeno veljavnost za šest pretežno muslimanskih držav (Sirijo, Libijo, Iran, Jemen, Čad in Somalijo), začela pa je veljati za državljane Severne Koreje in Venezuele, ki ju je Bela hiša dodala.
Sodni Watson ni ugotavljal, ali je predsednikov ukaz skladen z ustavo, pač pa se je osredotočil na vprašanje, ali je presegel pravico, ki mu jo je podelil kongres in po kateri lahko omeji vstopanje v državo. Po njegovem mnenju prepoved uvaja diskriminacijo na podlagi nacionalnosti, ne da bi to povezala z dejansko grožnjo, ter je »v nasprotju s temeljnimi načeli države«. Opozoril je na primer Iraka, ki prav tako ne izpolnjuje ameriških varnostnih zahtev, a ga vseeno ni na listi. Po mnenju pravosodnega ministrstva je takšno razmišljanje »nepravilno, ne spoštuje ustrezno delitev oblasti in ima lahko resne posledice za nacionalno varnost«. Oglasila se je tudi Bela hiša ter odločitev sodnika označila za »nevarno napačno«, saj države v prepovedi »ne zmorejo ali nočejo deliti pomembnih podatkov, potrebnih za preverjanje prosilcev za vstop v ZDA«.
Širina družine
Ministrstvo za zunanje zadeve je ameriškim diplomatskim predstavništvom naročilo, naj nadaljujejo s postopki za izdajo vstopnih dokumentov državljanom šestih naštetih držav, ustavili pa so jih za državljane Severne Koreje in Venezuele. Pravno vlečenje vrvi med Trumpom zagovorniki liberalnejšega pristopa k politiki priseljevanja bo najverjetneje podobno kot ob prvih dveh prepovedih, tudi pri njih je imel pomembno vlogo sodnik Watson. Pritožbena sodišča so potrdila mnenje nižjih, da Trumpovi prepovedi nista v skladu z zakonodajo, zadnjo besedo pa je junija imelo vrhovno sodišče, ki je deloma dovolilo njeno izvajanje. A je hkrati dovolilo vstop ljudem, ki imajo družinske vezi v ZDA.
Razprava se je nato osredotočila na določanje, kaj pomeni družinska vez, saj so jo izvršne oblasti razumele zelo ozko in upoštevale le družinske člane v prvem kolenu. Toda prejšnji mesec je pritožbeno sodišče v San Franciscu to precej razširilo na širšo sorodstvo. Odločitev vrhovnega sodišča bo tokrat še posebej pomembna, saj tretji predsedniški ukaz za razliko od predhodnih dveh ne določa roka trajanja in so omejitve trajne oziroma dokler jih Bela hiša ne odpravi. Kritiki Trumpa menijo, da gre še vedno za »muslimansko prepoved«, Severna Koreja in Venezuela pa sta zgolj kozmetično prikrivanje tega, saj iz prve v ZDA prihaja zelo malo ljudi, pri drugi pa prepoved zadeva le nekatere vladne uradnike.
