Tiskane izdaje
Berlin – Ruska vlada zanika govorice, da so njeni hekerji vdrli v nemško zunanje ministrstvo in nekatere druge vladne službe v Berlinu. »Z obžalovanjem jemljemo v vednost, da vse hekerske napade na svetu povezujejo z ruskimi hekerji,« je izjavil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
Uradna Nemčija še ne obtožuje nikogar, varnostne službe pa medijem že natančneje opisujejo vznemirljivi položaj. Glavni cilj napada je bilo zunanje ministrstvo, obrambnega so le oplazili prek računalnika enega od uradnikov, ki deluje v obeh. Hekerji naj bi dostop že konec decembra 2016 dobili prek zvezne visoke šole za javno upravo, odkrili pa so jih decembra lani, a so se jih odločili opazovati, dokler niso sredi januarja začeli pridobivati podatke zunanjega ministrstva, največ z oddelka za Rusijo in o Ukrajini.
Raziskovalni novinarji medijev Süddeutsche Zeitung, NDR in WDR navajajo, da naj bi bila za hekerski napad kriva skupina Turla, ki deluje po naročilu ruske vlade, obširna hekerska akcija pa naj bi prizadela tudi nekatere države Južne Amerike, Skandinavije ter nekdanje Sovjetske zveze s Pribaltikom in Ukrajino vred. Nemške oblasti naj bi sredi decembra namig o tem dobile od še neimenovane tuje obveščevalne službe.
»Gospod zunanji minister Gabriel, čas je za telefonski klic v Moskvo,« izvršnega šefa diplomacije Sigmarja Gabriela poziva zelena političarka Marieluise Beck, ki je bila leta 2014 tudi sama žrtev domnevno ruskega hekerskega napada, potem ko je dolga leta pomagala ruskim in ukrajinskim borcem za politične pravice. Domneva, da so jo napadli hekerji ruske skupine APT28, ki ji pripisujejo tudi napad na podatkovne baze ameriške demokratske stranke.
Mediji za napad na nemško zunanje ministrstvo krivijo skupino Turla, ki naj bi delovala po naročilu ruske vlade. Foto: Reuters
»Gre manj zame kot pa za kontakte v avtokratskih ali diktatorskih državah,« je zelena političarka povedala reviji Die Zeit. Marieluise Beck verjame, da hočejo v Kremlju spodkopati demokratične sisteme in da imajo na voljo za to dovolj sredstev. »Z Moskvo potrebujemo dialog, pri teh vprašanjih pa ne sme biti nobenega omahovanja.«
Zmedeni in pametni vohuni
Ob še enem velikopoteznem hekerskem napadu smo nemškemu strokovnjaku Sandru Gaycknu postavili vprašanje, ali so ruski in kitajski kibernetični vohuni res tako pametni, kot so videti, nemški in ameriški pa precej zmedeni. »Ameriški niso zmedeni, so pametni in lahko ukrepajo, nemški pa so vsaj malo,« je odgovoril na tiskovni konferenci za nemško Društvo tujih novinarjev. Novica, da so hekerji vdrli v nemško zunanje ministrstvo, je zanj kot hamburger za kosilo: vemo, da tega ne bi smeli, a se dogaja skoraj vsak dan. »Nevsakdanje je, da so jih dobili, in še bolj, da je vedenje o tem pricurljalo v medije.«
Pretekli hekerski napadi kažejo tako na domnevno kriminalne vire, kot so bile v lanskem primeru kraje podatkov 143 milijonov ljudi iz ameriške kreditne agencije Equifax, še pogosteje v ozadju takšnih akcij sumijo suverene države. Maja lani je številne računalnike po vsem svetu, med njimi Deutsche Bahn, francoskega avtomobilskega velikana Renault, ruskega notranjega ministrstva in neštetih zasebnikov ohromil izsiljevalski virus WannaCry, ki so ga pripisali Severni Koreji. Rusijo ameriški demokrati obtožujejo vplivanja na predsedniške volitve 2016, Ukrajina napada na njihovo električno omrežje, Nemci pa na računalniški sistem bundestaga spomladi 2015.
Ameriška kreditna agencija Equifax je bila lani tarča hekerskega napada. Foto: Reuters
Z malimi stroški
»Za Rusijo bi bilo povsem razumno vohuniti v Auswärtiges Amt, kaj Nemčija namerava v Ukrajini, a to zagotovo zanima tudi ZDA, Ukrajino in mnoge druge države,« meni nemški strokovnjak Gaycken. Obveščevalne službe številnih držav so po njegovem mnenju v minulih letih ugotovile, da lahko kibernetični napadi z majhnimi stroški dajejo velike rezultate. Strokovnjak opozarja, da ima nemška vlada večinoma komercialno izdelane računalnike, v katere lahko vstopi marsikdo, trditve, da so zavarovani, pa so po njegovem prepričanju »kvašenje neumnosti«. Povratni vdor v računalnik, ki napada, se ne izplača, »saj gre lahko za ukradeni računalnik v kakšnem pacifiškem hotelu«, več jasnosti lahko prinese ugotovitev, komu bi lahko koristili ukradeni podatki in kako profesionalni so storilci.
Nemški preiskovalci bodo zagotovo preverjali vse podrobnosti, potem ko je k razkritju hekerskega napada na bundestag privedlo izginotje ostrivca na računalniku parlamentarne uradnice, ki je poskušala napisati elektronsko pismo znancu z imenom René in je, ko se ji nikakor ni posrečilo, poklicala računalničarje. Nemški strokovnjak Gaycken navaja tudi primer Švice, kjer so domnevno ruski hekerji na zunanjem ministrstvu z najsodobnejšo tehnologijo več let gradili lastni sistem znotraj sistema, a jih je razkril stari računalnik iz davnih osemdesetih let minulega stoletja nekje v kleti. Hekerski napadi so mu sesuli zastarele programe in nekega računalničarja ministrstva je zanimalo, zakaj.
