Tiskane izdaje
Herbicid glifosat, eden najspornejših fitofarmacevtskih pripravkov, je po dolgotrajnih znanstvenih in laičnih polemikah zdaj razdelil tudi evropske agencije, pristojne za hrano in zdravje. Spomladi ga je Mednarodna agencija za raziskavo raka (IARC) ožigosala kot zelo verjetnega povzročitelja raka, prejšnji teden pa je Evropska agencija za varno hrano (ESFA) sporočila, da je tako rekoč neškodljiv.
Neskladje agencij, ki bi morale, vsaka po svoje, varovati zdravje Evropejcev, je nepredstavljivo. Prvo poročilo o potencialni rakotvornosti je sestavilo 17 mednarodnih strokovnjakov, ki so pretehtali vrsto neodvisnih raziskav, za drugo pa je druga skupina znanstvenikov pregledovala druge raziskave in presodila, da glifosat, glavno škropivo pri vzgoji gensko spremenjenih organizmov (GSO), za ljudi verjetno ne pomeni tveganja za obolevanje za rakom. V tej skupini je iz Slovenije sodelovala tudi dr. Lucija Perharič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. V poročilu z mednarodne razprave je med drugim zapisala: »Podatki epidemioloških študij, na podlagi katerih je IARC sprejel svojo nedavno odločitev, da glifosat uvrsti med potencialno rakotvorne, so omejeni in za zdaj ne zadoščajo za takšno razvrstitev. Prav tako ga ni mogoče uvrstiti niti med genotoksične oziroma imunotoksične, ker ni mogoče z zadostno gotovostjo izključiti naključja in vpliva drugih morebitnih dejavnikov vpliva.«
Med tistimi, ki relativizirajo spomladansko mnenje agencije IARC o uvrstitvi glifosata v drugo skupino (izmed štirih) verjetno rakotvornih snovi za človeka, je tudi dr. Borut Bohanec. Biokemik z ljubljanske biotehniške fakultete, ki je v sodelovanju z Mišem Alkalajem pred kratkim izdal knjigo Kaj je res in kaj ni res o GSO, se sprašuje, ali gre po novici, da je IARC med mogoče karcinogene uvrstil tudi rdeče meso in vse vrste mesnih izdelkov, izjave te ustanove sploh še jemati resno: »Težko je razumeti odločitev IARC glede na članke, ki dejansko izključujejo povezavo med glifosatom in karcinogenimi obolenji. V študiji profesorja Toma Sorahana z univerze v Birminghamu, na primer, ki je analiziral devetletne podatke o 54.315 uporabnikih glifosata, je ta ugotovil, da ni mogoče zaznati nikakršnega prepričljivega dokaza za povezavo med glifosatom in multiplimi mielomi (tumorji v kostnem mozgu, op. p.). Dvom o utemeljenosti odločitve so objavili tudi strokovnjaki nemškega zveznega inštituta za oceno tveganja in nizozemska državna agencija za avtorizacijo biocidov ter izdelkov za varstvo rastlin.«
Nevladniki:
Na naše poizvedovanje, kdo je predlagatelj dokumentacije za poročilo o glifosatu, nam pri agenciji ESFA s sedežem v italijanski Parmi niso neposredno odgovorili: da tega ne vedo, so pa dodali, da to niti ni pomembno, saj da presojajo znanstvene dokaze. Povedali so le, da je vlogo za vnovično izdajo dovoljenja v državi poročevalki, v tem primeru Nemčiji, predložilo več kot 20 predlagateljev. Pri nemškem inštitutu za oceno tveganja (BfR), pristojnem za oceno zdravstvenega tveganja v primeru glifosata, so zapisali, da je zahtevane dokumente predložila koalicija več prijaviteljev, ki so združeni v skupino Glyphosate task force (GFT), in so to po zakonu tudi dolžni storiti. Gre za neformalno združenje, konzorcij 23 koncernov, ki si skupno prizadevajo za ponovno registracijo glifosata v EU. V njem sodelujeta tudi družbi Monsanto Europe in Albaugh. Slednja, ameriška multinacionalka, je letos januarja kupila 100-odstotni delež Pinusa iz Rač in ga preimenovala v Albaugh TKI. Med njenimi izdelki je tudi škropivo boom efekt, ki vsebuje glifosat, s čimer konkurira Monsantovemu roundupu za gensko spremenjene rastline.
Na dveh stolih hkrati
Prav to, da agencija pridobiva relevante informacije in študije (tudi) od prijaviteljev, je za marsikoga sporno. »Velika kemijska podjetja intenzivno lobirajo v Bruslju in Parmi, kjer je sedež agencije, da bi prepričala regulatorje o varnosti teh snovi. Druga težava je, da so nekateri znanstveniki, ki pripravljajo ocene varnosti aditivov, nekoč delali za kemijska podjetja ali pa se v njih zaposlijo po koncu dela v katerem od njenih znanstvenih odborov,« je Delovi novinarki Maji Prijatelj Videmšek nedavno povedala Joanna Blythman, vodilna britanska preiskovalna novinarka, specializirana za področje prehrane.
Škropivo in multinacionalka Monsanto sta že dolgo tarči okoljevarstvenikov na vseh šestih celinah. Letos spomladi so proti Monsantu, največjemu »proizvajalcu« gensko spremenjenih organizmov in glifosata, protestirali v kar 421 mestih v 48 državah. Monsanto je glifosat pred nekaj leti celo patentiral kot antibiotik. Kot takšen neselektivno pobija tako škodljive kot koristne bakterije v človekovem črevesju, kot herbicid širokega spektra pa enako počne v prsti, opozarja del stroke. Po nekaterih znanstvenih raziskavah – največ prahu je leta 2012 dvignila študija francoskega molekularnega biologa Gillesa-Érica Séralinija – gre za verjetno enega najbolj strupenih herbicidov. Francoski znanstvenik Séralini je z gensko spremenjeno koruzo, obdelano z Monsantovim roundupom, hranil podgane in ugotovil, da je herbicid zelo toksičen. Številni znanstveniki so sicer njegov eksperiment spodbijali kot neznanstven, zato je moral poročilo celo začasno umakniti, je pa imel tudi veliko zagovornikov.
Rastline ga vsrkajo vase
Don Huber, raziskovalec z univerze Purdue v ZDA, je odkril, da herbicid glifosat pri plevelu moti delovanje 25 encimskih sistemov, torej blokira natančno določene fiziološke funkcije. Je kelator, snov, ki veže nase kovine, in tako drastično zmanjša vnos železa, magnezija, cinka in mangana pri plevelu, zaradi česar ta shira. Toda z njim vred shirajo tudi številne fotosintetske zemeljske bakterije, v katerih potekajo identični fiziološki procesi. Enako se dogaja kulturnim rastlinam, poroča Huber. Ko pridejo v stik s herbicidom, jih ta močno prikrajša za vnos naštetih mineralov. Ena bistvenih modifikacij na genih pri gensko spremenjenih organizmih je prav ta, da postanejo tako obdelane rastline odporne proti herbicidu.
Gensko spremenjeni koruza, soja, sladkorni trs, lucerna (alfa alfa), tobak in bombaž, med drugimi, so laboratorijsko predelani tako, da so odporni prav proti glifosatu. To pomeni, da lahko to sredstvo obilno pršijo po rastlinah, te pa ga vsrkajo vase. Prek prehranjevalne verige z gensko spremenjeno živalsko krmo pa preide tudi v človeški organizem. Tam začne počasi, a zanesljivo motiti biološke sisteme, kar sčasoma pripelje do nastanka različnih bolezni, kot so diabetes, debelost, prebavne težave, celiakija, avtizem, alzheimerjeva bolezen in številne oblike rakov, našteva ameriška raziskovalka Stephanie Seneff (Massachusetts Institute of Technology), ki se zadnja leta ukvarja z vplivom okoljskih strupov na človekovo zdravje. Še zlasti se zanima za pesticide, ki so povezani z GSO. Glede odločitve evropske agencije za varno hrano o netoksičnosti glifosata pravi: »Prepričana sem, da regulatorji ne bi smeli nikoli odobriti glifosata. Pri svojih raziskavah sem izsledila številne bolezni, katerih pojavnost se na zahodu povečuje zaradi počasnega zastrupljanja z glifosatom.« Najbolj občutljiva na okoljsko zastrupljanje, predvsem z aluminijem in glifosatom, osnovnima sestavinama herbicida roundup, je po njenem mnenju žleza epifiza, češerika. Oba toksina namreč delujeta v sinergiji tako, da povzročita nevrološke okvare.
Seneffova pogosto navaja dramatično povečanje pojavnosti avtizma v drugi polovici prejšnjega stoletja in ga povezuje prav s takratno uvedbo glifosata v kmetijstvu. Koliko je glifosat kriv za naraščanje avtizma, je težko določiti, a dejstvo je, da v svetovnem merilu porabimo že skoraj pol milijona ton tega herbicida na leto in da ga ZDA kot največja pridelovalka s tretjino svetovne proizvodnje GSO, tudi največ spustijo v okolje. Projekcije, ki jih je Seneffova napravila glede vse več avtizma med otroki (glej grafikon) in uporabo novih herbicidov v kmetijstvu, kažejo še veliko bolj dramatično podobo. Ob sedanjem trendu rasti, je izračunala, bo leta 2032 vsak drugi otrok v ZDA avtist.
Slovenija (za zdaj)
To pa ne pomeni, da smo pred posledicami rabe glifosata v industrijski proizvodnji GSO varni. Slovenija se je pridelavi GSO v skladu z novo direktivo EU skupaj s še 18 drugimi državami Unije sicer odrekla pred dobrim mesecem dni. Čeprav bo glede pridelovanja GSO »čista« in je tudi med tistimi članicami EU, ki se zavzemajo za obvezno označevanje posredne uporabe GSO pri pridelavi hrane, bo temu še naprej izpostavljena prek živalske krme. »Krmni obrok krav mlekaric vsebuje tudi do 35 odstotkov sojinih tropin, Slovenija pa za lastne potrebe pridela komaj deset odstotkov beljakovinske krme. Preostanek uvozimo, in to ne z območja EU, saj je samopreskrba Evrope s sojinimi tropinami celo pod petimi odstotki,« je nedavno razkril Jože Verbič s Kmetijskega inštituta Slovenije.
Uvozu glifosata v živalski krmi se torej ne bomo mogli izogniti. Če bi Slovenija prepovedala uvoz gensko spremenjene krme, bi se rejci hitro znašli v težavah, saj bi se jim z drugo krmo podražila proizvodnja, zato bi živali težje prodajali, opozarja zagovornica GSO in sodelavka dr. Bohanca z biotehniške fakultete dr. Branka Javornik. Po njenem mnenju nasprotujejo GSO predvsem okoljski aktivisti, medtem ko jih menda znanstveniki, z redkimi izjemami, ne dojemajo kot problematične.
Dodati velja, da so tudi med okoljskimi aktivisti znanstveniki. Razprave o GSO in herbicidih še zdaleč ni konec.
