Hillary Clinton še tretjič obranila prestol

Tretje soočenje demokratskih predsedniških kandidatov je prineslo nekaj več ostrine.

Objavljeno
20. december 2015 23.14
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York
New York – Še preden so se v soboto prižgale kamere, je na kandidate legla temna senca spora med kampanjo senatorja Bernieja Sandersa in vodstvom demokratske stranke. Prvi je priznal napako uslužbencev, a hkrati dal vedeti, da ne bo zlahka popustil skriti želji vrha stranke, da Hillary Clinton s čim manj težavami osvoji kandidaturo.

Spor med Sandersovim štabom in vodstvom stranke se je začel z obtožbo slednjega, da so člani senatorjeve kampanje zaradi napake v računalniškem sistemu stranke imeli dostop do podatkov kampanje Hillary Clinton in si jih del neupravičeno prisvojili. Zato so jim onemogočili dostop do seznama vseh demokratskih volivcev, ki je temelj za njihovo uspešno nagovarjanje in zbiranje denarja, kar je povzročilo ogorčen odziv Sandersa (menda naj bi zaradi tega izgubili več sto tisoč dolarjev).

V soboto je Sanders ponudil oljčno vejico, ko se je nemudoma opravičil za dejanje svojih uslužbencev (pred tem je tri odpustil) in poudaril, da to ni njegov način dela. Hillary Clinton je sprejela opravičilo in dejala, da »Američanov vse to ne zanima«, ter Sandersu tako vrnila prijaznost s prvega soočenja, ko je zavrnil razpravo o njenih težavah z uporabo zasebne e-pošte v času vodenja zunanjega ministrstva.

Brez zmagovalca

Demokrati so se v soboto sestali tretjič, republikanci so doslej imeli pet soočenj, pred njimi jih je še šest, pred demokrati le tri. Nenavaden je tudi datum soočenja, saj še nobeno ni potekalo tako blizu božičnih praznikov, že drugič je bilo v soboto zvečer, ko imajo televizije najnižjo gledanost, precej manjše zanimanje je tudi na družbenih medijih. Zdi se, kot da si vodstvo demokratov ne želi, da bi se nekdanji zunanji ministrici, senatorki in prvi dami prevečkrat zareklo.

To je nenavadno, saj Hillary Clinton velja za spretno pri soočenjih z nasprotniki. Tudi v soboto se ni pustila zmesti ob Sandersovih ostrejših tonih pri razpravi o vojaškem posredovanju na Bližnjem vzhodu, zdravstvenem sistemu, davkih in njunem odnosu do korporacij in Wall Streeta. Večina ameriških komentatorjev se je danes strinjala, da v soboto ni bilo očitnega zmagovalca, kar je vedno dober znak za vodilnega kandidata.

Hillary Clinton ima ob koncu leta na ravni države krepkih 31 odstotkov prednosti, toda mediji so konec tedna poudarjali, da je imela pred osmimi leti 29 odstotkov prednosti pred Barackom Obamo, a mu je na koncu morala priznati zmago. Sandersova kampanja je živahna v Iowi, prvi zvezni državi v seriji strankarskih volitev, kjer za pet odstotnih točk zaostaja za Hillary Clinton, pri čemer mu vsi pripisujejo resne možnosti tudi za zmago.

Poudarjanje razlik

Sobotni večer je volivcem na levici pokazal doslej največje razlike med njima, še posebej pri oceni ameriške vloge na Bližnjem vzhodu. Hillary Clinton je v ozračju strahu po terorističnih napadih v Parizu in San Bernardinu pokazala svojo voditeljsko odločnost. V soboto je znova napovedala boj proti Islamski državi in režimu predsednika Bašarja al Asada.

»Sam nisem tak zagovornik menjave režimov,« ji je nasprotoval Sanders in poudaril, da je Hillary Clinton zagovarjala vrsto ponesrečenih ameriških posegov v regiji, od Iraka do Libije. Podvomil je tudi o zavezanosti kandidatke k progresivnim zamislim levice, saj naj bi bilo njeno zavračanje višjih davkov v nasprotju z željami večine progresivnih demokratov v kongresu. »Ne verjamem, da lahko ta hip razmišlja o višjih davkih za srednji razred,« mu je takoj vrnila Hillary Clinton.

Podobno je bilo pri vprašanju o odnosu predsednika do korporativnega dela ZDA. Ko jo je voditelj mreže ABC David Muir vprašal, ali bi velika podjetja imela rada predsednico Hillary Clinton, je spretno odvrnila: »Vsi bi jo morali (imeti radi)!« Po njenih besedah bi rada vodila tako tiste, ki se s težavo prebijajo, kot uspešne. Sanders ni pustil tako odprtih vrat. »Vodje velikih mednarodnih podjetij imajo morda radi Hillary, toda mene ne bodo imeli, še manj me bo maral Wall Street,« je napovedal boj proti »pohlepu milijarderjev, ki uničuje življenja milijonov Američanov«.

Nevidni O'Malley

Tretji kandidat na odru, guverner Marylanda Martin O'Malley, kljub več poskusom ni zbudil pozornosti javnosti, s 5 odstotki podpore pa globoko zaostaja za obema vodilnima. Temna zvezda soočenja je bil vodilni republikanski kandidat Donald Trump, o katerem je O'Malley dejal, da je fašist, Sanders ga je označil za nevarnega demagoga, Hillary Clinton pa je menila, da je najboljše orodje skrajnežev za nabiranje novih rekrutov.

Z izjavo, da »ljudem kažejo videe, v katerih Trump žali islam in muslimane«, je stopila na spolzka tla, saj doslej nihče ni našel takšnih posnetkov. Njen sobotni nastop je bil znova zmes domače tekme znotraj stranke in predvolilnega nagovora vseh Američanov, ki bodo prihodnjo jesen izbirali med kandidatoma demokratov in republikancev. Čeprav se zdi, da je vsaj znotraj stranke za zdaj na dobri poti, je Sanders še vedno krčmar, ki ji lahko pokvari račune.