Hillary Clinton v ovčji preobleki

Kmalu bo minilo eno leto, kar je na čelo ZDA prišel politik, ki je obljubljal izboljšanje odnosov z Rusijo. Nič takšnega se ni zgodilo. Zdaj analitiki na obeh straneh Atlantika ugotavljajo, da so v tem času ameriško-ruski odnosi postali še precej slabši kot prej.

Sicer je res, da med voditeljema dveh najmočnejših jedrskih sil na svetu ni več tako očitne osebne neprivlačnosti, kakor je nista mogla več skrivati prejšnji ameriški predsednik Barack Obama in njegov ruski kolega Vladimir Putin. Med tem in Obamovim naslednikom Donaldom Trumpom res da skorajda ni bilo omembe vrednih osebnih stikov, na daljavo pa sta oba ohranila spoštljivost drug do drugega. A ta domnevna osebna simpatija navkljub pobožnim željam nekaterih in strahu drugih ni privedla do izpolnitve Trumpovih predvolilnih obljub, odnosi med Moskvo in Washingtonom pa so se med njegovim predsednikovanjem le še poslabšali.

Celo Trumpovi medijski nasprotniki ugotavljajo, da je »presenetljivo, kako je Trump ohranil veliko politike do Rusije iz Obamovih časov«, kakor se je pred kratkim glasil naslov članka v ameriškem časniku Hill. V njem pa celo nekateri glavni ustvarjalci zunanje politike prejšnjega ameriškega predsednika Baracka Obame hvalijo Trumpove sodelavce, da v odnosu do Rusije uspešno nadaljujejo politiko predhodnikov.

Prav zato je bila za mednarodnega komentatorja ruskega časnika Kommersant Sergeja Strokanja »politika predsednika ZDA največje razočaranje lanskega leta«. Če ne prej bi po njegovih besedah moralo tiste, ki so v Moskvi vse doslej še verjeli, da je Trump »naš človek« v Beli hiši, morali strezniti nova ameriška strategija nacionalne varnosti, po kateri je za ZDA Rusija ena glavnih groženj, in odločitev Washingtona, da bo začel Kijevu dostavljati napadalno oziroma ubijalsko orožje.

Strokanj ugotavlja, da vse od razpada Sovjetske zveze odnosi med Moskvo in Washingtonom še nikoli niso bili tako na nizki ravni, po enem letu, odkar je Belo hišo zapustil »pri nas tako nepriljubljeni Barack Obama«, pa se zdi, da je bil njegov čas v primerjavi z vladavino Donalda Trumpa skorajda »zlata doba« rusko-ameriških odnosov, ko niso bile le sankcije, ampak tudi »ponovni zagon« medsebojnih odnosov, »ko so bili podpisani novi dogovori o zmanjševanju oborožitve, ne pa razveljavljani stari, kar se dogaja zdaj«.

Za vso to kritično maso negativnosti, ki se je v zadnjih mesecih zgrnila na odnose med Moskvo in Washingtonom, po komentatorjevih besedah ni kriv le »protiruski kongres ZDA«, temveč tudi domnevno »proruski« poglavar Bele hiše, ki ni pokazal ne volje ne želja, da bi karkoli spremenil. »Zato bi lahko Donalda Trumpa razglasili za največje razočaranje lanskega leta,« je zapisal Strokanj.

Proukrajinska administracija

Zelo podobne so ugotovitve Petra Dickinsona z Atlantskega sveta, čeprav se zdi, da je za izdajatelja angleškojezičnih revij Business Ukraine in Lviv Today početje novega ameriškega predsednika prej prijetno presenečenje kakor razočaranje. V članku z naslovom Predsednik Trump po enem letu: boljše za Rusijo ali Ukrajino? »proukrajinski« avtor ugotavlja, kako so bili neupravičeni in prenapihnjeni strahovi, da bo novi ameriški predsednik res izpolnil predvolilne obljube in izboljšal odnose z Rusijo. »Trumpova administracija je dokazala, da je najbolj proukrajinska v sodobni zgodovini ZDA,« je prva ključna ugotovitev Dickinsona, druga pa: »da ni bilo nobenega napredka v tako pričakovani otoplitvi odnosov med Washingtonom in Moskvo, nasprotno, ti so se zelo poslabšali v prvem letu Trumpovega predsedovanja«.

Tudi prihodnost bo po Dickinsonovih pričakovanjih enako »svetla«: »Kakor je nekoč pripomnil Bismarck, je politika umetnost mogočega, trenutne politične zmožnosti Amerike pa so nedvomno na strani odločne podpore Ukrajini, kar je del širše obrambe Washingtona proti ruski hibridni agresiji. V tem pogledu imajo v letu 2018 v Kijevu precej več razlogov za optimizem kot v Moskvi.«

V nasprotju z Dickinsonom je njegov komentatorski kolega Nikolas Gvosdev v svoji napovedi za ameriško revijo National Interest, kako bodo letos videti odnosi med ZDA in Rusijo, precej bolj previden. Po njegovem je vse odvisno od tega, ali bo nepredvidljivi Trump še naprej sledil nasvetom generalov ali pa bo začel uresničevati predvolilne napovedi o sklepanju poslov z Rusijo. Vsekakor pa se Gvosdev strinja z inventurami svojih kolegov, da so se v prvem letu Trumpove vladavine odnosi med državama zgolj poslabšali.

Po njegovih besedah si pred enim letom nihče ne bi drznil napovedati, da bo administracija predsednika, ki je veljal za »sibirskega kandidata«, začela vojaške napade v Siriji, odobrila pošiljanje ubijalskega orožja Ukrajini, vodila v zaostrovanju sankcij proti Kremlju, imela vodilno vlogo pri krepitvi ameriške in Natove vojske v vzhodni Evropi ter razglasila Rusijo za strateškega nasprotnika. »To so bili ukrepi, ki bi jih pričakovali od Hillary Clinton, ne pa od nekoga, ki je med kampanjo obljubljal boljše odnose z Moskvo,« je zapisal Gvosdev.