Tiskane izdaje
V Moskvi so prijeli domnevnega norveškega vohuna, na Finskem pa preiskali stanovanje novinarke, ki je razburila tamkajšnje oblasti z objavo članka o tem, kako njena država vohlja za vojaškimi premiki na severu Rusije in plinom, ki teče po Severnem toku.
Upokojenega uslužbenca norveških obmejnih organov Frodeja Berga so v ruski prestolnici aretirali že 6. decembra, a je novica pricurljala v javnost šele pred dnevi, ko se je moskovsko sodišče odločilo, da mu bo podaljšalo pripor do 6. februarja prihodnjega leta.
Neimenovani vir iz njihove obveščevalne službe FSB je za ruske medije razkril, da so Berga, ki je še dan prej na facebooku objavil fotografijo z moskovskimi božičnimi jelkami, prijeli, ko so mu predajali tajne dokumente, povezane z delovanjem ruske vojne mornarice.
Njegova zveza je bil ruski državljan Aleksej Žitnjuk, ki so ga obtožili državne izdaje, sumijo pa, da je prodajal zaupne podatke tudi ameriški obveščevalni službi Cia. Berg je po upokojitvi kot prostovoljec sodeloval z Rdečim križem in po poročanju ruskih medijev na meji med Rusijo in Norveško pomagal beguncem iz Ukrajine.
Ograjevanje
Domnevni vohun je razlagal novinarjem, da mu kot nekdanjemu obmejnemu uslužbencu ni všeč, ker je njegova država konec lanskega leta na meji z Rusijo postavila ograjo. Ta je dolga zgolj 200 metrov, norveške oblasti pa so se odločile za njeno gradnjo zaradi kakih 5500 migrantov, zlasti pribežnikov iz Sirije, ki so lani nezakonito prečkali to mejo. Norveška, ena od dvanajstih ustanovnih članic Nata, ima z Rusijo nekaj manj kot 200 kilometrov meje, ki je bila po zlomu Sovjetske zveze zelo odprta, lokalni prebivalci z obeh strani meje pa niso potrebovali posebnih dovoljenj za njeno prečkanje.
Na začetku letošnjega leta so se v Oslu odločili, da bodo poslali na obmejno območje dodatnih 200 vojakov, svetovalec tedanje norveške obrambne, zdaj pa zunanje ministrice Ine Marie Eriksen Søreide Audun Halvorsen pa je tedaj za britanski časnik Independent izjavil, da »Rusija danes ni neposredna vojaška grožnja za Norveško«. »Toda pazljivo opazujemo rusko vojaško aktivnost na severu,« je dodal Halvorsen.
Nadzor
V nasprotju z Norveško njena soseda Finska, ki ima z Rusijo kar 1340 kilometrov skupne meje, ni članica Nata. Če bodo oblasti v Helsinkih povprašale prebivalstvo, ta severnoevropska država še dolgo ne bo vstopila v severnoatlantsko zavezništvo, saj po zadnjih javnomnenjskih raziskavah to podpira le 22 odstotkov Fincev.
Ne glede na to je pred kakim mesecem norveški admiral Hans Helseth izjavil, da ima Nato »moralno dolžnost« braniti pred napadom tako Finsko kot njeno sosedo Švedsko, ki prav tako ni članica zavezništva. Da kljub svoji nevtralnosti ti dve državi tesno sodelujeta z Natom, se zavedajo tudi v Moskvi. »To traja že dolgo. Nič novega ni. Državi sodelujeta v Natovih vajah, njuni predstavniki pa na sestankih Natovih vodilnih teles,« je pred kratkim povedal direktor oddelka za evropsko sodelovanje na ruskem zunanjem ministrstvu Andrej Kelin.
Zaradi stopnjevanja vojaške aktivnosti v sosednjih državah so se Finci odločili, da bodo znova povečali izdatke za obrambo. Poveljnik finskih oboroženih sil, general Jarmo Lindberg, je pred dnevi v pogovoru za Defense News povedal, da bo vojaški proračun, ki ga je prejšnja vlada sklestila na pol milijarde evrov, do konca tega desetletja zrasel na 650 milijonov evrov.
Na vprašanje, ali namerava Finska vojaško sodelovati z Rusijo, kar bi si v Moskvi želeli, je Lindberg previdno odvrnil: »Rekel bi, da nobena evropska država ni v partnerstvu z Rusijo.« Je pa dodal, da njegova država nadaljuje dialog z Rusijo na najvišji ravni, pred nekaj tedni pa so med državama vzpostavili tudi »vročo linijo«.
Poleg tega Finska vohuni tudi za početjem ruskih sosedov na vojaškem in energetskem področju, če gre verjeti poročanju finskega dnevnika Helsingin Sanomat. Ta je v soboto objavil članek, v katerem je na podlagi tajnih uradnih dokumentov razkril, da raziskovalni inštitut v Tikkakoskiju, predelu »finskih Aten«, mesta Jyväskylä, s pomočjo elektromagnetnega sevanja vohuni za premiki ruske vojske v obmejni Leningrajski regiji, hkrati pa preučuje možnosti za nadzor pretoka plina po plinovodu Severni tok.
Tajna poročila tega inštituta je dobival le ozek krog vojaškega in državnega vrha, med njimi tudi predsednik države Sauli Niinistö. Ta se je zelo razburil zaradi razkritja tajnih dokumentov, med katerimi so bili nekateri stari tudi deset let. Uvedli so uradno preiskavo, že naslednji dan pa je policija obiskala novinarko dnevnika Lauro Halminen. To je nekdo predhodno obvestil o načrtih policije, zato je pred njihovim prihodom s kladivom razbila trdi disk in tako zaščitila svoj vir.
Policija je bila menda med štiriurno preiskavo zelo ljubezniva, čeprav ni pokazala uradnega naloga, glavni urednik Helsingin Sanomata Kaius Niemi pa je izjavil, da so takšni postopki neobičajni za njegovo državo, ki slovi po veliki svobodi medijev.
