Premier Narendra Modi se je manj kakor leto in pol po tem, ko se je preselil v New Delhi, ta teden spet moral posvetiti svojemu rojstnemu Gudžaratu. Zloslutna tišina je prekrila njegov Ahmedabad, glavno mesto te indijske države, potem ko je bilo v dvodnevnih neredih ubitih vsaj deset ljudi.
V sredo so v Gudžarat poslali več kakor 5000 pripadnikov oborožene policije in pet vojaških čet, ker se je množični protest pripadnikov kaste patidar noč pred tem razširil iz glavnega mesta proti severu države. Več kakor 300.000 ljudi se je pridružilo pohodu po glavnem mestu in okolici, da bi razširili resnico o »krivici«. V Ahmedabadu in nekaterih drugih mestih so uvedli policijsko uro, vendar so demonstranti kljub temu napadali policiste, kamenjali vladne pisarne, zažigali mestne avtobuse in odnašali železniške tirnice. Zahtevali so, naj jim priznajo položaj »zaostale kaste«.
Odnosi med patidarji in Modijevo vlado so bili napeti že več kakor mesec dni, poslabšali pa so se zato, ker je New Delhi zavrnil zahtevo te skupine po tem, da bi jo uvrstili v program spodbujanja razvoja »zaostalih kast«, s katerim bi izboljšali njihov družbeni položaj in raven izobrazbe. Indijska vlada je namreč poskušala ublažiti velike razlike med kastami in pozneje nameravala morda celo odpraviti kastno strukturo družbe, zato je pred tremi desetletji in pol pripravila ukrepe, namenjene »zaostalim kastam«, ter jim namenila 27 odstotkov mest na visokih šolah in v državnih službah.
Patel, tipični patidar
Toda patidarjev niso uvrstili med »zaostale«, med katerimi je več kakor 2400 kast in približno 50 odstotkov vsega indijskega prebivalstva.
To je kasta, ki živi večinoma v Gudžaratu, njeno ime pa pomeni »tisti, ki je lastnik dela zemlje«. Najpogostejši priimek njenih pripadnikov je Patel in nikakršno naključje ni, da je prav Patel tudi najpogostejši priimek med indijsko diasporo v ZDA. Približno 40 odstotkov hotelov in motelov v Ameriki je v lasti Indijcev, od katerih jih je 70 odstotkov po poreklu iz Gudžarata. Tri četrtine vseh se piše Patel.
Težava patidarjev v Indiji je v tem, da so nekateri med njimi obogateli s trgovanjem ali malim podjetništvom, zato lahko pošljejo svoje otroke v najboljše šole, vendar kljub temu pogosto ne morejo dobiti državne službe, še manj pa doseči visokih položajev na elitnih področjih.
Kakšen je, denimo, povprečen motel v Ameriki v lasti nekega Patela? Lastnik je hkrati tudi receptor in skrbi za pranje posteljnine ter vodi kuhinjo. Pripadniki te kaste so pogosto premožni predvsem zaradi svoje delavnosti in zaradi tega, ker je približno 40 odstotkov Patelov povezanih z družinskimi, klanskimi in prijateljskimi vezmi. In ko nekdo od njih ustanovi podjetje, so mu mnogi pripravljeni pomagati s posojilom, delavci ali koristnimi nasveti.
Protesti v Gudžaratu so izbruhnili prav med izpiti za državno službo in čeprav niso bili neposredno povezani z njimi, je del težav mogoče izraziti s temi statističnimi podatki: približno pol milijona Indijcev se je udeležilo preizkusov znanja na 2186 izpitnih mestih v 71 mestih po vsej državi in med njimi so najprej izbrali približno 16.000 najboljših. Ti so nato opravljali preizkuse znanja na višji ravni ter dokazovali svoje znanje tujih jezikov, poznavanje zgodovine, ekonomije in uprave, poleg tega so morali predstaviti svoja stališča o okoljskih vprašanjih in razumevanje trenutnih usmeritev v znanosti. Med njimi so izbrali približno 2000 najboljših med najboljšimi. Ti so nato opravili več zahtevnih pogovorov, med katerimi so morali pokazati, kako hitro znajo razmišljati, kako dobro se znajdejo v različnih okoliščinah in kako učinkovito znajo znanje, ki so ga že pokazali na prejšnjih preizkusih znanja, uporabljati v službi, ki jo bodo opravljali. Nazadnje izberejo 1100 najboljših med najboljšimi od najboljših.
Brez možnosti izkoriščanja ugodnosti kvot, ki predvidevajo, da je 27 odstotkov mest namenjenih »zaostalim kastam«, patidarji le stežka vstopijo v indijsko državno elito, ki ima visoke dohodke in uživa velik družbeni ugled.
Vodja protestov v Gudžaratu je 22-letni Hardik Patel, ki je diplomiral na trgovski fakulteti in še vedno živi s starši in sestro. »Sestra je lani maturirala z najboljšimi ocenami, vendar ji še vedno ni uspelo dobiti štipendije za študij na fakulteti, hkrati pa so jo zlahka dobili tisti iz kvote ('zaostalih kast') tudi s precej slabšimi ocenami.« Tako je pojasnil, kaj Pateli pravzaprav zahtevajo. »Vsi moji prijatelji pripovedujejo o tem, da celo najboljši med nami težko dobijo mesto na visokih šolah in v državni službi.«
Hardika so v spopadih med demonstranti in policijo na kratko aretirali, vendar so ga hitro izpustili s še večjo karizmo lokalnega junaka.
Premier Modi je moral v sredo vendarle nagovoriti demonstrante in pozvati k miru. »Ne moremo dovoliti takšnega vedenja v deželi Gandhija in (Vallabhbhaija) Patela (enega od očetov indijske republike)! Z nasiljem in sovraštvom nihče nič ne pridobi,« je govoril v gudžaratskem jeziku.
Toda Kongresna stranka je za krvave nerede okrivila prav Modija. »Naš premier vodi politiko besa in takšna politika ima prav takšne učinke, kakršne vidite v Gudžaratu,« je dogodke komentiral podpredsednik te stranke Rahudž Gandhi.
Kljub premierovim pozivom k miru je Hardik še naprej zahteval od kmetov, naj bojkotirajo mesta in jim ne dostavljajo zelenjave. Samo od 5 do 10 odstotkov Patelov je uspešnih v Indiji, trdi Hardik, in za to krivi vlado, družbo in premiera. Težko mu je izgovoriti obtožbe proti indijski zgodovini, ki je zapustila kastne delitve. Vse dokler jih ne bodo odpravili, nobene kvote ne bodo mogle spremeniti Indije v resnično demokratično državo.