Tiskane izdaje
Manila - »Star sem bil 13, ko sem se prvič potopil. Prestrašen sem bil zaradi teme in globine,« je za mednarodno organizacijo Human Rights Watch (HRW) svojo prvo izkušnjo z iskanjem zlate rude pod vodo opisal danes 14-letni Dennis. Po trditvah HRW je Dennis le eden od tisočih filipinskih otrok, ki vsakodnevno tvegajo svoja življenja v majhnih kopih zlata. Financirajo jih lokalni poslovneži.
Za več tisoč otrok, starih tudi komaj devet let, je delovno mesto neutrjen jašek, ki se spusti tudi do 25 metrov globoko, ali pa rečno oziroma morsko dno, kamor jim zrak dovajajo s črpalkami, pod vodo pa ostanejo več ur. Tako otroci kot odrasli, zaposleni v tovrstnih kopih, tako vsakodnevno tvegajo utopitev, dekompresijsko bolezen ali pa okužbo z bakterijami. A ko nakopljejo rudo, njihovo delo ni končano, obdelati jo morajo še z živim srebrom, ki je še posebej nevaren za odraščajoče otroke. Povzroča okvare možganov, privede lahko tudi do smrti.
»Filipinski otroci v majhnih rudnikih delajo v resnično grozljivih pogojih,« opozarja ena od avtoric poročila Juliane Kippenberg. Pogovarjali so se z 135 ljudmi, med njimi 65 otroškimi rudarji, starimi med 9 in 12 let. »Veliko otrok v provincah Masbate in Camarines Norte zapusti šolo, da bi delali v rudnikih,« pravi Kippenbergova.
Po uradnih statističnih podatkih je leta 2011 na Filipinih delalo 5,5 milijona otrok, po poročanju HRW je 3,2 milijona od njih delalo dolge ure ali pa v nevarnih pogojih. Med njimi so tudi otroci, zaposleni v že omenjenih rudnikih. Teh je v 81 provincah več kot 30, skupaj zaposlujejo med 200.000 in 300.000 ljudi, predvsem iz revnejših podeželskih območji.
Čeprav je vlada prepovedala nevarno otroško delo, je po poročanju HRW naredila bore malo, da bi to zakonodajo tudi uveljavila. Enako velja za prepoved tovrstnega rudarjenja in nevarne uporabe živega srebra. »Da bi izkoreninili glavni problem otroškega dela, mora država finančno pomagati najrevnejšim družinam, da bi lahko njihovi otroci obiskovali in ostali v šoli,« opozarjajo v HRW.
Filipini so sicer 20 največji proizvajalec zlata. Lani so ga skupaj nakopali 18 ton v skupni vrednosti okoli 625 milijonov evrov. Glavni kupec zlata iz manjših rudnikov je filipinska centralna banka.
