Nevzdržne razmere beguncev skupnosti Rohingja

Pripadniki skupnosti Rohingja še vedno bežijo pred nasiljem, burmanske oblasti pa medtem trdijo, da ščitijo vse prebivalce zvezne države Rakhine.

Objavljeno
06. september 2017 15.55
MYANMAR-ROHINGYA/BANGLADESH
Ka. M.
Ka. M.
Daka – Iz burmanske zvezne države Rakhine je v Bangladeš od 25. avgusta pribežalo že več kot 120.000 ljudi. Gre za pripadnike muslimanske skupnosti Roghinja. Ti bežijo pred nasiljem, ki je izbruhnilo po tem, ko so muslimanski uporniki izvedli napade na burmanske varnostne enote. Vojska je na te napade odgovorila s požigi vasi skupnosti Rohingja in poboji, življenje je doslej izgubilo najmanj 400 ljudi.

Medtem ko se iz Združenih narodov in (pretežno) muslimanskih držav vrstijo pozivi predsednici Burme Aung San Su Či, naj zaustavi množično nasilje v zvezni državi, je ta včeraj izjavila, da vlada že »ščiti vse ljudi v Rakhinu na najboljši možen način«, navaja Reuters. Opozorila je tudi na napačne informacije o stanju v državi, pri tem pa je, kot navaja omenjena tiskovna agencija, komentirala na twitterju objavljene fotografije namestnika turškega premiera Mehmeta Simseka, ki jih je izbrisal po tem, ko se je izkazalo, da niso bile posnete v Burmi. Povedala je še, da tovrstne informacije ustvarjajo prepad med državami in koristijo zgolj teroristom, kot oborožene upornike označujejo burmanske oblasti v prepričanju, da so za trenutno nasilje odgovorni oni. Ker pripadnikov skupnosti Rohingja ni zaščitila, tuji mediji, med njimi Guradian, že pišejo o pozivih o preklicu Nobelove nagrade za mir, ki jo je Aung San Su Či prejela za svoj politični aktivizem leta 1991.

Obtožba genocida

Medtem ko je indijski premier Nerendra Modi na obisku v Burmi izrazil podporo burmanski vladi, so zaradi preganjanja skupnost Rohingja v Indoneziji potekali množični protesti, ki se jih je udeležilo na tisoče ljudi, piše francoska tiskovna agencija AFP. Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je burmanske oblasti obtožil genocida, pri Združenih narodih pa opozarjajo na možnost humanitarne katastrofe − življenjski pogoji v začasnih taborih, kjer bivajo pripadniki skupnosti Rohingja po prihodu v Bangladeš, so nevzdržni. Potrebujejo hrano, pitno vodo in sanitarije.

Protestniki so v indonezijski prestolnici protestno raztrgali burmansko zastavo. Foto: Dita Alangkara/AP

Sklicujoč se na vire v bangladeški vladi Reuters navaja, da so burmanske oblasti v zadnjih dneh v bližini meje z Bangladešem postavljale mine, domnevno z namenom, da bi preprečile vrnitev skupnosti Rohingja v državo, kjer jim uradno niso priznane ne državljanske pravice ne status manjšine. Iz burmanske vojske so zanikali postavljanje min in sporočili, da so bile mine, ki so včeraj v eksplozijah poškodovale tudi dva otroka, postavljene v devetdesetih letih prejšnjega stoletja z namenom preprečevanja nedovoljenih prehodov med državama.

Pripadniki skupnosti Rohingja po prihodu v Bangladeš. Foto: AFP