Haag – Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ) je danes zavrnilo tožbo Marshallovih otokov proti trem jedrskim silam, Indiji, Pakistanu in Veliki Britaniji, ker niso ustavile jedrske oboroževalne tekme. S tožbo je želela majhna tihomorska otoška država, ki je bila prizorišče uničujočih jedrskih poskusov, znova opozoriti na globalno jedrsko grožnjo, poroča Slovenska tiskovna agencija.
Šestnajstčlanski sodni senat najvišjega sodišča ZN je razsodil, da ni pristojen za primer, ker Marshallovi otoki niso dokazali, da bi obstajal spor ali pogajanja glede omenjenega vprašanja s toženimi državami.
Neokrnjeni atoli tihomorske otoške državice so bili v času hladne vojne med letoma 1946 in 1958 prizorišče številnih ameriških jedrskih poskusov, ko je po trditvah oblasti v Majuru posledično več atolov izginilo, nekateri pa bodo najbrž neprimerni za življenje še več tisoč let.
Država s 55.000 prebivalci je bila zato prepričana, da lahko utemeljeno priča o uničujočih posledicah jedrskega orožja.
Marshallovi otoki so tako v tožbi izpostavili, da kljub njihovemu trpljenju omenjene jedrske sile še vedno ne izpolnjujejo svojih zavez iz sporazuma o neširjenju jedrskega orožja (NPT) iz leta 1968. Indija in Pakistan sporazuma nista podpisala.
Sporazum NTP sicer obvezuje vse jedrske sile, da »v dobri veri nadaljujejo pogajanja o učinkovitih ukrepih v zvezi s prenehanjem jedrske oboroževalne tekme in jedrsko razorožitvijo«.
Marshallovi otoki so v tožbi od Indije, Pakistana in Velike Britanije zahtevali, da sprejmejo vse potrebne ukrepe za uresničitev svojih obvez iz NTP.
Država je leta 2014 sprva hotela na sodišču sprožiti proces proti devetim državam – poleg Indije, Pakistana in Velike Britanije še proti Kitajski, Franciji, Izraelu, Severni Koreji, Rusiji in ZDA.
A Meddržavno sodišče je sprejelo le postopek proti Veliki Britaniji, Indiji in Pakistanu, ki so sodišče priznali. Ostalim šestim državam, vključno z največjima jedrskima silama ZDA in Rusijo, je sporočilo, da »se jim ni treba odzvati na tožbo«.
Kritiki so vložitev tožbe na ICJ označili za odvračanje pozornosti od pravega boja z Washingtonom, ki je izvedel jedrske poskuse. Opozarjali so tudi, da primer ni povezan z zahtevami žrtev jedrskih poskusov po odškodninah, boljšem zdravstvu in čiščenju, da bi bilo atole oziroma otoke mogoče znova naseliti.
Nekateri strokovnjaki medtem menijo, da je otoška država upala, da bo primer v središče pozornosti svetovne javnosti znova postavil pogajanja o jedrski razorožitvi, ki so v zadnjih dveh desetletjih zastali.
Leta 1996 je ICJ v drugem primeru izdal nezavezujoče mnenje s pozivom svetovnim jedrskim silam k pogajanjem o zmanjšanju zalog jedrskega orožja, še poroča STA.













