Tiskane izdaje
Luxembourg – Po končanem zasedanju evropskih finančnih ministrov je bilo čutiti predvsem brezup. Znamenj, da bi se grška kriza lahko na kakršen koli način lahko pozitivno razpletla, še ni bilo.
Tudi pričakovanja pred ponedeljkom, ko se bodo spet sestali finančni ministri z evrom, so bila nizka. »Dvomim, da lahko naredimo več, kot smo že naredili,« je povedal nemški finančni minister Wolfgang Schäuble. V Luxembourgu so slišali nove predloge grškega kolega Janisa Varufakisa, v njih po besedah avstrijskega ministra za finance Hansa Jörga Schellinga »ni nič novega«. Pogrešajo konkretne predloge, kako bodo v Atenah dosegli varčevalne cilje. Tudi slovenski minister Dušan Mramor je govoril o težko razumljivih Varufakisovih predlogih, potegnjenih iz zadnjega žepa.
Nejasno je, kaj bi sploh lahko odločili voditelji članic na čelu z nemško kanclerko Angelo Merkel in francoskim predsednikom Françoisem Hollandom, če finančni ministri spet ne bodo zadovoljni. »Voditelji ne morejo razpravljati o podrobnostih pokojninskega in davčnega sistema,« je opozoril Avstrijec Schelling. Od Grčije sicer pričakujejo, da bo konec tedna predstavila nove predloge, s katerimi bi izpolnila varčevalno-reformne zaveze. Če sporazuma ne bo do konca junija, se bo rešilni program, v katerem je še 7,2 milijarde evrov pomoči in 10,9 milijarde injekcij za banke, iztekel.
V zameno za uresničitev zavez podaljšanje programa
Grški premier Aleksis Cipras že tako ves čas ponavlja, da hoče politično rešitev, saj da ne morejo imeti vajeti v rokah tehnokrati iz treh institucij. Ti vnašajo grške varčevalne in reformne predloge v svoje modele in izračunajo, ali so dovolj za uresničitev ciljev iz programa. Če bi bili na koncu predlogi zadovoljivi, bi Grčiji v zameno za reformne in varčevalne zaveze predvidoma podaljšali program. Grčija bi lahko dobila pomoč in teoretično vsaj obljubo o prihodnjem prestrukturiranju visokih dolgov.
Tudi če bi bil vrh v ponedeljek uspešen, rešitev ne bi bila dosežena čez noč. Tri institucije bi morale najprej obdelati grške predloge in pogajanja bi se nadaljevala, saj bi morale tehnično pripraviti podaljšanje programa. V nekaj članicah bi ga morali še potrditi parlamenti in šele nato bi se v Grčijo lahko stekla pomoč. Pritisk na Atene se povečuje še s poglabljanjem težav bank, s katerih ljudje množično dvigujejo vloge. Takoj ko bi centralna banka (ECB) zaprla pipo za njihovo ohranjanje nad vodo, najbrž ne bi bilo več druge poti kot zaprtje in uvedba nadzora kapitala.
Predsednik vrha evrskih držav Donald Tusk je pozval h koncu igre obtoževanja. »Smo blizu točke, ko bo grška vlada morala izbrati med dobro ponudbo nadaljnje pomoči ali pa bo bankrotirala,« je pred vrhom sporočil nekdanji poljski premier. Ta meni, da bi se morali rešiti iluzije, da je na ravni voditeljev mogoče doseči čudežno rešitev. Nekaj dni časa bi morali modro izkoristiti. Podobno razmišlja predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker, ki izraža razočaranje nad Ciprasom in po pisanju Spiegla ne izključuje »grexita«, grškega izhoda iz območja evra.
Tudi Slovenija intenzivno pripravlja krizni načrt
V vseh članicah EU se temeljito pripravljajo na črne scenarije. Britanski finančni minister George Osborne je grško vlado pozval, naj sklene sporazum, »preden bo prepozno«. Na Otoku upajo, da bo dosežena rešitev, a »moramo se pripraviti na najhujše«. Po enem od ugibanj v skupini z evrom že snujejo konkretne ukrepe po morebitnem grškem bankrotu. Tudi ECB mora biti pripravljena na izreden položaj in blažitev pritiska trgov na bolj ranljive države.
Slovenija intenzivno pripravlja krizni načrt v primeru zaostrovanja grške krize v prihodnjih dneh. Institucije po Mramorjevih pojasnili analizirajo, kako bi uresničevanje različnih scenarijev vplivalo na finančni sistem, kaj bi se zgodilo z jamstvi, kaj bi morala narediti Banka Slovenije ... Zaradi večjih tveganj bi v primeru bankrota lahko pričakovali višje obresti. Ker je Slovenija 3,2 odstotka BDP nadpovprečno izpostavljena v Grčiji, si bo v primeru prestrukturiranja grških dolgov in novih posojil prizadevala za bolj enakomerno porazdelitev bremen.
