Iranska jedrska pogajanja: skeptični Washington čaka na Dunaj

New York − Zunanji ministri­ šesterice, ki se pogaja z Iranom,­ so se vrnili na Dunaj na pričakovani sklep pogajanj, ki naj bi odvrnila Teheran od jedrskega orožja. Rok je že prekoračen, saj bi morali skleniti­ pogovore do konca junija. A kljub valu optimizma, ki veje iz Avstrije, ni nemogoče, da jih bodo še podaljšali. Morebitni dogovor čaka še preverba v ameriškem kongresu.

Ameriški zunanji minister John Kerry je v nedeljo po sestanku z iranskim kolegom Džavadom Zarifom dejal, da je prišel čas, ko bo treba skleniti sporazum, pretiran optimizem pa poskušal obrzdati z besedami, da še niso dosegli dogovora o vrsti najpomembnejših vprašanj. V soboto je  generalni direktor Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) Jukija Amano po vrnitvi iz Irana sporočil, da bi lahko agencija do decembra opravila oceno preteklega jedrskega programa Islamske republike, kar bi odpravilo eno od ovir za ukinitev sankcij.

ZDA že ves čas zahtevajo, naj Iran omogoči preiskavo IAEA o tem, ali so v preteklosti na skrivaj poskušali razviti tehnologijo za izdelavo jedrskega orožja. Optimizem je vzbudilo tudi sporočilo iz diplomatskih krogov, da so pogajalci na nižji ravni oblikovali dokument o urniku odpravljanja sankcij proti Iranu, kar je ena najbolj spornih točk pogajalskega procesa. To je bil znak, da se vse strani (z Iranom se pogaja pet stalnih članic varnostnega sveta − ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija in Francija − ter Nemčija) približujejo celovitemu sporazumu, ki bi Teheranu (vsaj za nekaj časa) preprečil razvoj jedrskega orožja, v zameno za ­odpravo sankcij.

Vpliv kongresa

Kerry je v nedeljo miril pričakovanja z besedami, da so ZDA še vedno pripravljene končati pogajanja, če se bodo soočili s »popolno nepopustljivostjo«. Bela hiša predsednika Baracka Obame se sicer ves čas trudi rešiti vprašanje iranskega jedrskega programa po diplomatski poti. Ob prelomnih odločitvah bi lahko ta teden končali pogajanja, torek pa je pomemben, ker bi ameriška diplomacija tako ujela rok in do četrtka predložila kongresu besedilo sporazuma. V tem primeru bi kongresniki imeli 30 dni časa za oceno sporazuma, kasneje se bo ocenjevalno obdobje podvojilo na 60 dni.

V vsakem primeru se bo morebitni dogovor soočil s skeptično republikansko večino v obeh domovih, precej dvomljivcev v iskrene namere Irana je tudi med demokrati. »Iran je protiameriški, izobčen režim, ki podpira terorizem. Soočiti bi ga morali s preprosto izbiro, ali popolnoma opusti svoj jedrski program ali se bo soočil z gospodarskim opustošenjem in vojaškim uničenjem,« je razmišljanje mnogih na desnici v nedeljo opisal republikanski senator Tom Cotton.

Jedrski sporazum sicer ni uradna pogodba z Iranom, ki bi zahtevala dvetretjinsko soglasje senata. Toda kongres je sprejel zakon (Obama pa ga je podpisal), po katerem imata obe zbornici pravico, da z navadno večino podpreta ali zavrneta sporazum.

Republikanec Bob Corker, predsednik odbora za mednarodne odnose v senatu, je prepričan, da si želi Obama z diplomatskim prebojem ustvariti pomembno predsedniško zapuščino, zato hočejo morda preveč vneto skleniti sporazum. »Imel sem več pogovorov s Kerryjem in ga opozoril, da bodo z odhodom ob slabem izkupičku pogajanj ustvarili prav toliko zapuščine, kot je bodo s prenagljenim hitenjem k slabemu dogovoru,« je poudaril Corker. Po njegovih besedah je Bela hiša naredila korak od popolne ustavitve jedrskega programa do upravljanja širjenja jedrskega orožja.

Iranska nafta

Morebitna vrnitev Irana iz gospodarske osame bo najbolj udarila po njegovem največjem zavezniku v pogajalski šesterici. Rusija, ki se s Saudsko Arabijo in ZDA kosa za naslov prvega proizvajalca nafte, bo po ocenah največ izgubila ob odpravi omejitev za prodajo iranske nafte, ocenjuje velika večina analitikov in trgovcev s črnim zlatom. »Iran bo v Evropi tekmoval neposredno z Rusijo,« meni Ed Morse, vodja raziskav trga blaga v ameriški banki Citigroup.

Evropska unija je uvedla prepoved uvoza iranske nafte leta 2012 skupaj z ameriškimi sankcijami, ki so močno omejile njeno kupovanje z dolarji, od takrat pa je iranska dnevna proizvodnja zdrsnila s 3,6 milijona sodčkov na sedanjih 1,2 milijona. Praznino je zapolnila prav Rusija, ki ponuja nafto podobne kakovosti, kot je iranska. Kljub tej gospodarski tekmovalnosti sta Moskva in Teheran politična ­zaveznika.

Od dunajskega dogovora bo Iran potreboval od šest do devet mesecev za vrnitev na svetovni trg, vendar naftna industrija že poskuša predvideti posledice. Iranski minister za nafto Bidžan Namdar Zangane je v začetku junija na sestanku proizvajalk, združenih v organizaciji Opec, pozval članice, naj Teheranu odobrijo vrnitev na črpanje štirih milijonov sodčkov nafte na dan, kakor je bilo to že leta 2008.