Tiskane izdaje
New York – Po tednih zakulisnih iger si je Bela hiša sredi prejšnjega tedna lahko oddahnila, ko je demokratska senatorka Barbara Mikulski sporočila, da bo podprla sporazum mednarodne skupnosti z Iranom. To je bil 34. glas podpore v senatu, kar pomeni, da republikanci in nasprotniki med demokrati, ki so prisluhnili pritiskom židovskega lobija, ne morejo odpraviti dogovora.
Zgodovinski dogovor z Iranom, ki so ga sklenile ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija, Francija in Nemčija, naj bi za vsaj deset let omejil dostop islamske republike do jedrskega orožja, hkrati pa naj bi ji omejil izvajanje njenega civilnega jedrskega programa. Toda dobro leto pred ameriškimi predsedniškimi volitvami ga je ameriška desnica označila za pogajalsko katastrofo, ki naj bi ogrožala ne samo obstoj Izraela, pač pa tudi nacionalno varnost ZDA.
Ob silovitem lobiranju sedanji izraelski vladi naklonjenih organizacij jim je pozimi uspelo prepričati dovolj skeptičnih demokratov, da so sprejeli zakon, po katerem mora sporazum potrditi ameriški kongres. Z republikansko večino v obeh zbornicah je jasno, da se to ne bo zgodilo, toda Bela hiša ima možnost veta, s katerim lahko zavrnejo takšno odločitev kongresnikov. Desnica lahko predsedniški veto preseže samo z dvotretjinsko večino v obeh domovih kongresa, predsednik Barack Obama pa ima s podporo Mikulskijeve zdaj na svoji strani 34 od sto senatorjev, kar pomeni, da bo njegov veto obstal.
Vpliv diplomatov
Bela hiša se ne namerava ustaviti, saj poskušajo na svojo stran pridobiti še pet glasov v senatu, kajti s podporo 41 senatorjev bi lahko dosegli obstrukcijo v senatu, s katero bi preprečili glasovanje o sporazumu – in predsedniku tako ne bi bilo treba vlagati veta. Najvidnejši zunanjepolitični dosežek Obame pa se je tako kot razvpita reforma zdravstvenega zavarovanja Obamacare spremenil v izrazito strankarsko razdeljeno temo, ki bo še dolgo burila ameriško politiko.
Javnost je precej manj vznemirjena, saj se je poleti sfižil načrt desnice in tistih židovskih lobistov, ki nasprotujejo sporazumu z Dunaja, da bodo z medijsko kampanjo sprožili upor Američanov. Po merjenju časnika Wall Street Journal in televizijske mreže NBC je tretjina vprašanih podprla sporazum, tretjina ga je zavrnila, tretjina pa se ni mogla odločiti za nobeno stran.
Lobistična skupina Ameriško-izraelski odbor za javne zadeve (Aipac) je po poročanju levo usmerjenega spletnega medija Mondoweiss množično vozila ameriške kongresnike iz obeh strank v Izrael, da bi jih nagovorila k nasprotovanju sporazumu. Skupaj naj bi po poročanju New York Timesa za lobiranje namenili kar 40 milijonov dolarjev, oglase proti sporazumu pa so objavili v 35 ameriških zveznih državah.
Podporo dela ameriške židovske skupnosti ima tudi Bela hiša, saj je liberalna proizraelska organizacija J-Street za delovanje v podporo sporazuma zbrala okoli pet milijonov dolarjev. Hkrati je vodstvo demokratov v kongresu po nekaj razkolih tokrat odločno stopilo na stran predsednika Obame in pritisnilo na svoje člane, naj ga podprejo. Izneverili so se mu večinoma le kongresniki iz New Yorka in New Jerseyja, kjer živi največja židovska skupnost.
Desnica ne obupuje
Odločilni vpliv na mnenje demokratskih poslancev in senatorjev naj bi po poročanju New York Timesa imelo srečanje z diplomatskimi predstavniki preostalih petih članic mednarodne pogajalske skupine, ki naj bi jim zagotovili, da je sporazum najboljša možna rešitev in da so v pogajanjih dosegli največ, kolikor je bilo mogoče. Ter da bodo njihove države kljub morebitnemu umiku ZDA odpravile sankcije proti Iranu.
Kongres ima za glasovanje o sporazumu čas do 19. septembra, desnica pa je kampanjo že začela preusmerjati v opozorila, da bodo podporniki sporazuma krivi za vse težave na Bližnjem vzhodu (podobno kot za razcvet skrajnežev in Islamske države krivijo Obamov umik iz Iraka, in ne vojaškega posega Georgea Busha mlajšega). Konservativni Wall Street Journal je na mnenjskih straneh zapisal, da je »Obamova stranka zdaj odgovorna za obnašanje Irana«.
Vprašanje Irana bo zagotovo ena najpomembnejših zunanjepolitičnih tem v boju za Belo hišo. V sredo bosta v bližini kongresa republikanska kandidata Donald Trump in Ted Cruz pripravila zborovanje proti sporazumu. Vodilna demokratska kandidatka Hillary Clinton ga bo isti dan v govoru še enkrat javno podprla. Hkrati desnica po napovedih Wall Street Journala že snuje korake, kako bi kljub odpravi sankcij še naprej pritiskali na Iran. Tako naj bi želeli uvesti nove sankcije proti Teheranu zaradi podpore terorističnih organizacij in vojaških skupin na Bližnjem vzhodu. Predvsem naj bi se osredotočili na finančne tokove Republikanske garde, elitne vojaške formacije Irana.
