Tiskane izdaje
Teheran − Iranski parlament je potrdil dogovor o svojem jedrskem programu, ki ga je Teheran s šesterico svetovnih sil dosegel sredi julija. S tem je tlakoval pot dejanski uveljavitvi zgodovinskega sporazuma in tudi umiku gospodarskih sankcij, ki so jih proti Iranu uvedle zahodne države. A kot opozarjajo tuje tiskovne agencije, se vsem nesoglasjem, ki bi lahko vzniknila, še niso povsem izognili.
Za zakon, ki potrjuje dogovor, je glasovalo 161 poslancev, proti 59, 13 poslancev pa se je glasovanja vzdržalo. Še 17 poslancev sploh ni glasovalo, 40 pa se razprave ni udeležilo, poročajo tuje tiskovne agencije. Pred dokončno uveljavitvijo zakona ga mora potrditi še vrhovni verski organ. Ta lahko zakon, ki Teheranu dopušča možnost, da od sporazuma odstopi, če mednarodna skupnost ne bo umaknila sankcij oziroma jih bo znova uveljavila, pošlje tudi nazaj v parlamentarno razpravo. Kdaj bo sprejel odločitev, še ni znano.
Iran je dogovor s šesterico pogajalk − ZDA, Veliko Britanijo, Francijo, Kitajsko, Rusijo in Nemčijo − sklenil po skoraj dve leti trajajočih pogajanjih. Po letih napetosti zaradi sumov Zahoda, da Teheran pod krinko miroljubnega programa izdeluje jedrsko orožje, je prinesel umiritev napetosti. Sporazum, ki v zameno za umik sankcij od Irana zahteva zmanjšanje jedrskih aktivnosti, so po svetu večinoma z odobravanjem sprejeli kot veliko diplomatsko zmago, vendar pa so bili glasni tudi nekateri nasprotniki, predvsem Izrael in številni ameriški republikanski politiki. Ti trdijo, da dogovor v nasprotju s pričakovanji in prizadevanji ne bo oslabil iranskega jedrskega programa, ampak ga bo okrepil. Konservativci v ameriškem kongresu so prejšnji mesec sporazum poskušali spodkopati, a je demokratom uspelo zbrati dovolj glasov, da so blokirali ta poskus in s tem ameriškemu predsedniku Baracku Obami omogočili pomembno zmago.
Razgrete razprave o sporazumu so po navedbah tujih tiskovnih agencij v zadnjih mesecih potekale tudi v Teheranu. Med drugim se je moral vodja iranske jedrske agencije Ali Akbar Salehi braniti pred obtožbami, da je s svojimi sodelavci kapituliral pred Zahodom. Konservativni poslanci so napadali tudi predsednika Hasana Rohanija, ki je nakazal, da namerno zavlačujejo potrditvijo dogovora.
V okviru tega bo moral Iran med drugim preiskovalcem Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) omogočiti dostop do objektov, ki jih bodo hoteli videti, in ne bo smel kopičiti obogatenega urana. Poleg tega bo moral Teheran Mednarodni agenciji za jedrsko energijo (IAEA) odgovoriti na vrsto vprašanj v povezavi s sumljivimi projekti iz preteklosti. Rok za pojasnitev določenih projektov, ki begajo IAEA, je 15. december.
V zameno bodo morali Združeni narodi, Evropska unija in ZDA ublažiti sankcije, ki so močno prizadele iransko gospodarstvo, še posebno naftni sektor. A nekatere sankcije bodo za zdaj ostale, med njimi embargo na uvoz orožja, ki bo veljal še pet let. Poleg tega bo lahko mednarodna skupnost sankcije proti Teheranu obnovila v vsega 65 dneh, če bo Iran prekršil svoje zaveze.
