Tiskane izdaje
Bujumbura – Vse več mednarodnih organizacij za človekove pravice glasno opozarja, da se razmere v južnoafriški državi Burundi nevarno zaostrujejo. »Po najbolj smrtonosnem dnevu od začetka političnih nemirov so bile ulice Bujumbura posejane s trupli, mnogi so bili usmrčeni z enim strelom v glavo,« je v poročilu kot zadnja v vrsti organizacij opozorila Amnesty International (AI).
Njihovo poročilo opisuje petek, 11. decembra, dan, ko so oboroženi uporniki v glavnem mestu napadli tri vojaške objekte, pripadniki varnostnih sil pa so na napad odgovorili brez usmiljenja. »Varnostne sile so tistega dne uporabile nasilno taktiko, ki v primerjavi s preteklimi operacijami predstavlja dramatično zaostritev tako v obsegu kot intenzivnosti. Moške so odvlekli z domov in jih od blizu ustrelili, druge so ustrelili isti hip, ko so odprli vrata,« je dogajanje tistega dne opisala Muthoni Wanyeki iz AI, pristojna za regijo.
Dan po krvavem petku je predstavnik burundijske vojske sporočil, da so ubili 79 »sovražnikov« – po neuradnih podatkih je bilo žrtev veliko več –, v operaciji pa so umrli tudi štirje vojaki in štirje policisti. AI v poročilu opozarja, da čeprav uporaba izraza sovražnik sicer namiguje, da so bili ubiti vpleteni v napade na vojaške objekte, večina z njimi ni imela nič.
Na muhi soseske, ki jih v večini naseljujejo Tutsiji
Predstavniki organizacije sicer priznavajo, da se burundijska vlada od aprila sooča z »izredno zahtevnimi varnostnimi razmerami«, a jih opozarjajo, da so se dolžni s temi izzivi spoprijeti tako, da ne ogrožajo človekovih pravic. »Narediti konec nekaznovanosti, ki jo v polnosti uživajo varnostne sile, bi bil ključni prvi korak,« so sporočili iz AI.
Zunajsodne usmrtitve so se 11. decembra dogajale v bujumburskih okrožjih Musaga, Mutakura, Nyakabiga, Ngagara, Cibitoke in Jabe, torej soseskah, ki jih v večini naseljujejo pripadniki etnične manjšine Tutsiji. Prav v teh predelih mesta so aprila letos vzniknili prvi protivladni protesti. Zanetile so jih ambicije predsednika Pierra Nkurunziza, ki je napovedal, da se bo kljub drugačni ustavni ureditvi potegoval za še tretji predsedniški mandat. Njegovemu argumentu, da ga je prvič na položaj imenoval parlament in zato ta mandat pravzaprav ne šteje, je pozneje pritrdilo tudi ustavno sodišče. Protestom je nato sledil tudi poskus državnega udara, a se predsednik ni dal zmesti. Julija je bil kljub pozivom mednarodne skupnosti, naj odloži volitve, dokler se razmere ne umirijo, znova izvoljen na položaj.
Politična obračunavanja so poglobila razkol med večinskimi Hutujci, ti predstavljajo okoli 85 odstotkov burundskega prebivalstva, in manjšinskimi Tutsiji, ki predstavljajo okoli 14 odstotkov prebivalstva. V zadnjih mesecih se je zvrstilo več opozoril mednarodni skupnosti, da v Burundiju grozi ponovitev dogodkov iz sosednje Ruande.
Vlada ni navdušena ne nad mirovnimi silami ne nad pogajanji
Na nasilje, v katerem je bilo od aprila po ocenah ZN ubitih več kot 400 ljudi, več deset tisoč pa jih je zapustilo državo, se je odzvala Afriška unija, ki namerava v državo napotiti 5000 pripadnikov mirovnih sil. A njihovi načrti v Burundiju niso naleteli na odobravanje, oblasti s predsednikom na čelu so zatrdile, da imajo same dovolj sredstev za ohranjanje miru, pri tem pa opozorile, da bi prihod tuje vojske brez njihovega dovoljenja obravnavali kot napad.
Mirovno pobudo je prevzela tudi Vzhodnoafriška skupnost, ki je burundijske sprte strani povabila za pogajalsko mizo. Čez slab teden naj bi se tako v ugandskem glavne mestu sestali predstavniki vlade, opozicijskih strank in civilne družbe. Ali se bo vlada na povabilo odzvala, še ni jasno.
