Izgubljeni boj za dušo pravosodja

New York – Senatno zaslišanje Neila Gorsucha, kandidata za vrhovnega sodnika ZDA, se je v ponedeljek začelo v senci uradne potrditve, da ameriška zvezna policija preiskuje morebitne povezave med kampanjo predsednika Donalda Trumpa in Rusijo. V zastrupljenem političnem ozračju je del upora levice do vsega, kar je povezano s Trumpom.

Gorsuch, konservativni sodnik zveznega pritožbenega sodišča iz Kolorada, se je senatorjem v pravosodnem odboru predstavil kot nepolitičen pravnik, ki si prizadeva za pravične razsodbe, in kot odkrit Zahodni Američan, ki spoštuje družinske vrednote, prijateljstvo in pravičnost. V dobro naučenem nagovoru, polnem skromnosti in idealizma, je nošenje sodniške halje označil kot čas, »ko pozabimo na lasten ego in razmišljamo brez predsodkov. Včasih se sodniki ne strinjamo. A razlike nikoli niso politične, ampak o pravnih zahtevah zakona.« Po njegovih besedah bo zmeren, pravičen in nepolitičen član najvišjega sodnega telesa v državi. »Te dni sodnike včasih cinično opisujejo kot politike v haljah, a sam ne verjamem, da je to namen prava,« je prepričeval senatorje.

Napad iz treh smeri

Poudarjanje prava nad politiko je bilo predvsem priprava na včerajšnje zasliševanje s strani demokratov, ki so dali jasno vedeti, da ne bodo pozabili na sodnika Merricka Garlanda, kandidata predsednika Barracka Obame, ki je rekordnih 293 dni zaman čakal na zaslišanje v senatu pod republikanskim nadzorom. Izbira sodnikov vrhovnega sodišča, ki ima odločilno vlogo pri oblikovanju pravne prakse v ZDA in je primerljivo s slovenskim ustavnim sodiščem, je vedno najostrejše soočenje prava in politike. Senatorji so Gorsuchu hitro dali vedeti, da se ne bo izognil spornim okoliščinam, ki so privedle do njegove nominacije. Demokratski senator Michael Bennet, ki je po pravilih moral predstaviti kandidata iz svoje zvezne države, je dejal, da je zavrnitev zaslišanja tudi zdaj mamljiva možnost, vendar pa »kaznovanje krivice s krivico nikoli ne pripelje do pravičnosti«.

Nenehno poudarjanje igre prvega republikanskega senatorja Mitcha McConnella, ki je lani z odlašanjem Garlandovega zaslišanja stavil na do volitev precej oddaljeno možnost Trumpove zmage, je le ena od treh osi demokratskih napadov na 49-letnega Gorsucha. Druga je poudarjanje njegove konservativne usmeritve, ki naj bi bila v nasprotju z interesi delavcev, potrošnikov in pravicami istospolne skupnosti. Tretja pa povezovanje kandidature z vse bolj nepriljubljenim predsednikom Donaldom Trumpom in njegovimi napadi na sodnike, ki se ne strinjajo z njim. »Človek, ki vas je predlagal, je sprožil kampanjo zlobnih in neizprosnih napadov na verodostojnost in sposobnost sodnikov opravljati nadzor nad nelegalnimi odločitvami izvršne oblasti,« je poudaril demokratski senator Richard Blumenthal.

Jedrska možnost

Republikanski senatorji stavijo na njegovo nesporno strokovno podkovanost, vključno z diplomami s prestižnih univerz Columbia, Harvard in Oxford, ter pravni ugled, ki ga uživa tudi med nekaterimi liberalnimi strokovnjaki in odvetniki. Hkrati doživljajo skupinsko izgubo spomina, ko kot senator Orrin Hatch trdijo, da proces potrditve ni »le uresničevanje političnih ciljev ter preračunavanje preteklih zmagovalcev in poražencev«, in se čudijo, zakaj so demokrati tako ogorčeni. Lindsey Graham je bil med redkimi na desnici, ki je v teh dneh podvomil o taktiki proti Garlandu, a nato sklenil, da je bila upravičena, ker bi po njegovem demokrati ravnali enako.

Graham je včeraj poskrbel za smeh v dvorani, ko je dejal, da mora čestitati predsedniku za izbiro Gorsucha. »Odkrito rečeno, skrbelo me je, koga bo izbral, morda koga s televizije,« je ošvrknil Trumpa, do katerega ne čuti posebne naklonjenosti, čeprav prihajata iz iste stranke. Trumpova izbira je v resnici precej otežila delo demokratov, saj le stežka napadajo Gorsuchovo usposobljenost ali njegov značaj. Preostane jim obstrukcija, ki so jo tako dolgo očitali desnici, in z njo pri proceduralnem glasovanju zahtevajo večino 60 glasov (republikanci imajo 52 senatorjev). Desnica je že dala vedeti, da so pripravljeni odgovoriti tudi z »jedrsko možnostjo«, kot imenujejo spremembo pravil, s katero bi ukinili možnost obstrukcije tudi pri imenovanju vrhovnih sodnikov.