Tiskane izdaje
Ljubljana – Revščina, slaba socialna varnost in hrepenenje po boljšem, človeka vrednejšem življenju so nemalokrat glavno gonilo trgovine z ljudmi, ene najbolj donosnih kriminalnih dejavnosti, ki tako ali drugače prizadene prav vsako državo na svetu.
Ameriški State Department ocenjuje, da je žrtev trgovine z ljudmi vsako leto od dva do štiri milijone ljudi. Levji delež med njimi je žensk in deklic − odstotek se v primerjavi z moškimi žrtvami sicer manjša −, ki so najpogosteje izkoriščane za spolne namene. Sledijo žrtve, prisiljene v delo, beračenje, kriminal in poroke ter nezakonito posvojeni otroci in tisti, ki jih v svoje vrste rekrutirajo gospodarji vojne. Pri uradu Združenih narodov za boj proti drogam in kriminalu (UNODC) opažajo, da je vse več žrtev trgovine z ljudmi prav mladoletnikov − še med letoma 2003 in 2006 jih je bilo približno 20 odstotkov, v naslednjih treh letih pa se je delež povišal na 27 odstotkov.
Trgovina z ljudmi cveti tudi v Evropi. Podatki Evropskega statističnega urada kažejo, da se v zanki zločincev na stari celini največkrat znajdejo ženske in deklice, glede na državo izvora pa državljani oziroma državljanke Romunije in Bolgarije. Finančna kriza, ki je še dodatno oklestila socialne pravice, je izkoriščanju ponovno izpostavila tudi najranljivejše.
Borislav Gerasimov iz La Strada International, mednarodne mreže človekoljubnih organizacij iz Belorusije, Bolgarije, Češke, Makedonije, Moldavije, Nizozemske, Poljske in Ukrajine, je za Delo povedal, da vztrajno višanje odstotka brezposelnih mnoge prisili, da odidejo v tujino. »Ljudje se nenadoma znajdejo brez običajne podporne mreže, v tuji državi, pogosto ne poznajo jezika, družbe in običajev države gostiteljice.«
Kot ugotavlja njegova organizacija, je gospodarska kriza po letu 2005 v množici žrtev tehtnico nagnila v smer moških, ki jih izkoriščajo kot delovno silo. Pod pretvezo dobro plačanega dela jih zvabijo v tujino, kjer jih čaka zgolj trdo, neplačano delo. »Za delo v tujini več ljudi rekrutirajo bežni znanci kot pa agencije,« je pojasnil Gerasimov.
Čeprav je večina žrtev, ki so jih med letoma 2009 in 2013 evidentirali v Evropski uniji, državljanov ene od članic, grožnja izkoriščanja vse bolj preti tudi priseljencem z Bližnjega vzhoda in severne Afrike, ki jim je uspelo prodreti v trdnjavo Evropo. Visoko na seznamu izkoriščenih so tudi državljani Kitajske in Nigerije, po besedah Gerasimova pa zadnja leta ugotavljajo, da Poljska in Češka vse bolj postajata ciljni državi za žrtve trgovine z ljudmi iz Vietnama, Kitajske in Filipinov.
Odgovor na vprašanje, kako preprečiti izkoriščanje najranljivejših, ni preprost. »Lahke rešitve ni, saj bi morali spremeniti svetovno ureditev.« Da bo človeštvo krivične družbene strukture kmalu potisnilo v zgodovino, je težko pričakovati, a bi po besedah Gerasimova boj proti najbolj nizkotnim posledicam pehanja za dobičkom postal veliko učinkovitejši s tesnejšim sodelovanjem vseh − sindikatov, nevladnih organizacij, podjetij in državnih organov.
»Tudi mi, kot potrošniki, lahko ukrepamo – od oblasti lahko zahtevamo dosledno izvajanje zakonodaje, ki ščiti človekove pravice, od podjetij lahko zahtevamo, da prisilno delo izločijo iz proizvodnje, na nevarnosti trgovine z ljudmi lahko opozarjamo prek socialnih omrežij.« Konec koncev tudi trgovino z ljudmi, tako kot vsak drugi trg, omogočata povpraševanje in ponudba.
