Tiskane izdaje
Gaza – Teden dni potem, ko so Združeni narodi v poročilu zapisali, da sta tako izraelska kot palestinska stran med lanskim konfliktom v Gazi morda zagrešili vojne zločine, so aktivisti ribiške ladje Marianne of Gothenburg opozorili še na, kot so zapisali, »nehumano in nezakonito« pomorsko blokado Gaze.
Manjša ribiška ladja po pričakovanjih palestinske enklave ni dosegla, po več opozorilih so se nanjo vkrcali pripadniki izraelske mornarice in jo preusmerili v pristanišče Ašdod.
Proti obalam Gaze so po poročanju izraelskega Hareca krenile tri ladje, a so dve prestregle že grške oblasti, švedska Marianne pa je nato pot nadaljevala sama. Med dvajsetimi aktivisti na krovu, ki jih bodo v Ašdodu najprej zaslišali, nato pa jih pospremili na letalo iz Izraela, so tudi nekdanji tunizijski predsednik Moncef Marzuki, izraelski poslanec arabskega rodu Basel Gata in nemški novinar Martin Lejeune.
Še pred izplutjem so izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja in obrambno ministrstvo pozvali, naj jim dovoli vstop v Gazo, hkrati pa sporočili, da so neoboroženi in da se ne nameravajo upirati izraelskim varnostnim silam. Na krovu so imeli zdravstveno opremo, namenjene bolnišnicam v Gazi, in sončne celice, njihov namen, pa je bilo opozoriti na posledice pomorske blokade, ki traja že od leta 2006. »Izraelsko vlado znova pozivamo, naj vendarle umakne blokado Gaze,« so zapisali v izjavi za javnost in opozorili, da so na krovu zgolj aktivisti. »Zahtevamo, da izraelska vlada opusti prakso nezakonitega pridržanja miroljubnih civilistov, ki iz humanitarnih razlogov potujejo v mednarodnih vodah.«
A aktivisti tudi tokrat niso prepričali izraelskih oblasti z Banjaminom Netanjahujem na čelu. »Ta flota ni nič drugega kot odraz hinavščine in laži, ki so voda na mlin teroristični organizaciji Hamas, ter popolne brezbrižnosti do vseh grozodejstva v naši regiji. Pomorska blokada je v skladu z mednarodnim pravom, podprl jo je celo generalni sekretar ZN,« je prepričan Netanjahu.
Zadnja izraelska ofenziva na Gazo ni zahtevala le visokega človeškega davka – ubitih je bilo več kot 2200 ljudi –, ampak je za seboj pustila tudi veliko opustošenje. Skoraj leto dni pozneje se obnova tisoče uničenih domov zaradi izraelske blokade in s tem pomanjkanja gradbenega materiala ter pomanjkanja pomoči mednarodnih donatorjev še ni začela.
Izrael je pomorsko blokado Gaze – natančen seznam prepovedani dobrin ni znan – uvedel leta 2007. Blokado je prva leta kršilo več ladji, a so se razmere zaostrile maja 2010, ko so se izraelske varnostne sile vkrcale na ladjo Mavi Marmara in pri tem ubile devet turških aktivistov. Odtlej se je za tvegano pot proti Gazi odločilo manj aktivistov. Izraelske oblasti kljub opozorilom, da gre za kolektivno kaznovanje Palestincev in kršenje mednarodnega humanitarnega prava, vztrajajo, da je blokada nujna, da bi preprečili oboroževanje gibanja Hamas.
