Tiskane izdaje
Tudi ameriški predsednik Donald Trump očitno razmišlja o vojni, a ne o vojni proti voditelju Kim Džong Unu. Pa tudi ne o pravi vojni proti Severni Koreji, temveč o trgovinski vojni proti Kitajski.
Vojna bi bila škodljiva za obe državi
Tik pred tem, ko je Severna Koreja izstrelila do zdaj najmočnejšo raketo, je bivši dekan Kennedyjeve šole na Harvardu Graham Allison opozoril, da se ZDA pripravljajo na delovanje že v prvih tednih prihodnjega leta, ko bi utegnil Trump udariti po Kitajski z enostranskimi trgovinskimi ukrepi, katerih cilj naj bi bil »temeljita sprememba kitajske trgovinske prakse«.
To bi bilo še najbolj podobno zvijanju roke partnerju, ki v izmenjavi z ZDA vsako leto zazna presežek v znesku več kot 250 milijard dolarjev. Po trditvah ameriških virov naj bi ob tem opustili dosedanjo prakso pogajanja o podrobnostih, na katere je bila Kitajska do zdaj v glavnem sposobna odgovoriti z megalomanskimi naročili in poslovnimi sporazumi z zavidanja vrednimi številkami. Trumpova administracija bi namesto tega zahtevala sistemske spremembe, v katere Peking že zaradi narave svoje ureditve ne more privoliti.
»Če bo Trumpova administracija uvedla takšne enostranske pobude,« je za hongkonški časopis South China Morning Post dejal Allison, »bo kitajska vlada, kot je napovedala, na to morala odgovoriti, kar pomeni, da bi bili v prihodnjih šestih mesecih v trgovinski vojni, ki bi bila izredno škodljiva za obe državi.«
Trumpova zahteva
Po pričakovanjih se je Trump dan po zadnjem severnokorejskem poskusu po telefonu pogovarjal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom in od njega zahteval, naj ustavi vso dobavo nafte sosednji državi, kar bi bil ključni trenutek v izvajanju sankcij, ki do zdaj niso prinesle pričakovanih rezultatov.
Ameriška veleposlanica v OZN Nikki Haley je v sredo na izredni seji varnostnega sveta ponovila, da bi ustavitev dobave nafte kaj hitro prisilila vodstvo v Pjongjangu, da sede za pogajalsko mizo. Severna Koreja je v resnici povsem odvisna od uvožene nafte. Če bi ji zaprli energetske pipe, bi njeno celotno gospodarstvo zamrlo v nekaj tednih ali najpozneje nekaj mesecih. Za Kitajsko bi to bilo najresnejše tveganje, saj bi lahko prišlo do nenadzorovanega padca režima v Pjongjangu, katerega posledica bi bila ne le več sto tisoč ali celo več milijonov beguncev, temveč tudi odprtje možnosti korejske združitve ob nadaljnji prisotnosti ameriške vojske na strateško pomembnem polotoku.
Donald Trump je od Xi Jinpinga zahteval, naj ustavi vso dobavo nafte Severni Koreji. Foto: Nicolas Asfouri/AFP
ZDA so predložile WTO pravno obrazložitev, zakaj ne privolijo v kitajsko zahtevo po dodelitvi statusa, ki bi ga po mnenju Pekinga morali dobiti že 11. decembra lani. O tem vprašanju se ZDA in Evropska unija strinjajo, ker prepoznavajo veliko udeležbo kitajske države pri določanju cen izvoznega blaga in storitev ter složno ugotavljajo, da Kitajska s tem ne izpolnjuje svojih obveznosti, ki jih je dobila z včlanitvijo v WTO, kar pomeni, da sama sebi uničuje priložnosti za pridobitev statusa tržnega gospodarstva. Dokler azijska sila nima tega statusa, lahko ZDA in EU primerjajo cene kitajskega blaga s cenami nadomestne tretje države. Če pri tem ugotovijo, da gre za dumpinške cene, lahko začnejo preiskavo ali celo izvedejo blokado uvoza iz Kitajske.
Kaj čaka WTO
Ameriški trgovinski predstavnik Robert E. Lighthizer je izjavil, da je kitajski proces v zvezi s tem vprašanjem, ki je naperjen proti EU in ZDA, najresnejši predmet, ki ga trenutno proučujejo v WTO, in opozoril, da bi lahko bila slaba razsodba katastrofalna za usodo te organizacije.
Ko se je Kitajska pred 16 leti pridružila WTO, se je v njenem partijskem in državnem vodstvu pojavilo nesoglasje o vprašanju, ali lahko komunistična država postane članica takšnega kapitalističnega bloka. Zagovorniki članstva so zatrdili, da nobena organizacija, ki sprejme vase državo z 1,3 milijarde prebivalci, ne more ostati takšna, kot je bila do takrat. Torej je bilo že takrat jasno, da Kitajska vstopa v WTO s svojimi pravili vedenja. Zdaj je napočil trenutek odločitve. Če bo prevladala kitajska velikost, se bo pojavilo vprašanje, ali bodo ZDA ostale v WTO ali se bodo iz te organizacije umaknile, kot je že dal slutiti Trump.
Kitajska si prizadeva razviti alternativna izhodišča z dovolj kompatibilnih partnerjev, s katerimi bi lahko trgovala po lastnih pravilih igre. Zato je na zasedanju predsednikov vlad držav Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO), ki so se zbrali v ruskem mestu Soči, poleg varnostnih vprašanj med najpomembnejšimi točkami dnevnega reda tudi vzpostavitev svobodnega trgovinskega območja v okvirih razširjene SCO. Sicer pa sodi med varnostna vprašanja vsako področje, na katerem grozi, da bo izbruhnila vojna. Trgovinska vojna bi lahko v tem primeru zadala Kitajski še veliko hujši udarec od morebitnih oboroženih spopadov na Korejskem polotoku. Na to računa tudi Trump.
