Izstrelki v pravem in navideznem svetu

Zapleteni odnosi med vlado Donalda Trumpa in Moskvo so dobili novo razsežnost z odločitvijo Bele hiše o oborožitvi­ Ukrajine s sodobnimi protitankovskimi izstrelki. Kremelj, ki naj bi pomagal Trumpu na oblast, se je odzval z obtožbami,­ da ZDA podpihujejo spopad na vzhodu Ukrajine.

Trumpova odločitev, da odobri prodajo najsodobnejšega protitankovskega sistema javelin Ukrajini, je potisnila ZDA globlje v konflikt med vlado v Kijevu ter proruskimi uporniki na vzhodu države, ki jih podpira in oskrbuje Moskva. Orožje, ki ga je mogoče izstreliti z ramen, išče cilje s pomočjo infrardečih senzorjev, v tank pa trešči od zgoraj, saj so njihovi oklepi na vrhu najtanjši. Po mnenju vojaških strokovnjakov je ta sistem smrtonosen za večino tankov v ruski oborožitvi, čeprav ga na bojiščih še niso preizkusili v boju proti najmodernejšim oklepnim vozilom. Je pa v Iraku skupina pripadnikov ameriških posebnih enot s samo štirimi javelini uničila večjo iraško tankovsko enoto.

Ameriški jastrebi v kongresu, kot je senator John McCain, že nekaj časa zahtevajo, naj ZDA vojaško pomagajo Kijevu, pri čemer so prav javelin navedli kot orožje, ki naj bi pomagalo ukrajinski vojski v boju z domnevno ruskimi tanki. Slednji naj bi pomagali upornikom zavzeti letališče v Donecku. Toda to je bilo pred dvema letoma, v tem času so se ob iskanju diplomatske rešitve spopadi preobrazili v občasna topniška obstreljevanja in nočne spopade na nikogaršnji zemlji, tankovske bitke pa so bile razmeroma redke. Zato po mnenju Michaela Kofmana, strokovnjaka za ukrajinski konflikt v vplivni mnenjski organizaciji Wilson Center, to ni vojaška nuja, pač pa politična odločitev, s katero si želi Bela hiša pokazati trdnejšo podporo Kijevu.

Politika odvračanja

Bela hiša je v petek obvestila kongres o odobreni prodaji, Kremelj pa se je nemudoma odzval z obtožbo, da ZDA potiskajo ukrajinske oblasti »v novo prelivanje krvi«, kot je dejal Sergej Rjabkov, namestnik ruskega zunanjega ministra, in dodal, da je Washington »prestopil črto« ter da Moskva ne more »ostati brezbrižna«. Medtem ko se je ukrajinski predsednik Petro Porošenko zahvaljeval z besedami, da je to »čezatlantsko cepivo proti ruskemu virusu agresije«, so iz evropskih prestolnic prišla opozorila, da je edina rešitev za znova vse bolj vroč Donbas mirovni sporazum. »Nujno moramo uresničiti dogovor o reševanju napetosti in umiku težkega orožja,« sta v skupni izjavi posvarila nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron.

Na drugi strani Atlantika so analitiki poskusili umestiti odločitev Bele hiše v zapleteno dinamiko nove varnostne politike, v kateri se pragmatični pristop profesionalcev v Trumpovi ekipi za nacionalno varnost meša s hipnimi vzgibi populističnega predsednika, ki ima odprto srce za avtokrate, na čelu z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Rezultat je zasuk od sodelovanja k uveljavljanju (samo) ameriških interesov in krepitvi prevlade.

Po trditvah konservativnih analitikov Putin ne bo spoštoval sporazumov iz Minska, dokler ne bo prepričan, da je »cena za njegov imperializem višja od političnih dobičkov, ki jih prinaša doma«, so zapisali v časniku Wall Street Journal. Po njihovih besedah kritike, da bo prodaja orožja Ukrajini zaostrila napetost med državama, prihajajo iz istih krogov, ki trdijo, da je Trump sodeloval s Putinom pri vmešavanju v volitve, zdaj pa si želi zbližati državi.

Ruska kampanja

Domnevno rusko vmešavanje v lanske volitve (proti Hillary Clinton) in preiskave, da bi odkrili morebitne povezave med Trumpovo kampanjo in napadalci, so bili prevladujoča politična zgodba letošnjega leta, ki se bo nadaljevala v prihodnjem. Krepi jo poročanje Washington Posta, da naj bi »ameriške obveščevalne in varnostne agencije vsaj devet mesecev pred lanskimi novembrskimi volitvami zaznale rusko vmešavanje ... toda nikoli niso popolnoma dojele drznosti ambicij Kremlja«. Tako vodilni ameriški politični odločevalci (v vladi predsednika Baracka Obame) sprva niso razločili nevarnosti, potem so imeli težave z oblikovanjem protiudarca, na koncu naj bi načrti propadli zaradi notranjih nesoglasij. Po pisanju Washington Posta naj bi te poganjala strah pred poslabšanjem razmer in »zgrešena vera v odpornost ameriške družbe in njenih demokratičnih ­ustanov«.

V zadnjih dneh prejšnje vlade je ta oblikovala paket povračilnih ukrepov, ki naj bi prvič po razpadu Sovjetske zveze vključeval tudi tajne operacije proti Rusiji, a so sklenili, da jih ne bodo uporabili, pač pa so prepustili odločitev Trumpovi vladi. Toda tudi ta naj bi bila po letu dni razdeljena, kako ukrepati. Ta razkol kaže tudi včeraj objavljeno mnenje Michaela Morella, visokega uradnika Cie v času Obame, in nekdanjega republikanskega kongresnika Mika Rogersa, da ZDA niso nikoli ustrezno odgovorile na rusko spletno vmešavanje in odvrnile Moskve, zato ta še vedno uporablja enako taktiko, predvsem propagando prek družbenih omrežij. Tako naj bi ruski viri aktivno rušili posebnega preiskovalca Roberta Muellerja, črnili medije, širili strah pred priseljenci in napadali Trumpove kritike.