Tiskane izdaje
Tokio − Spodnji dom japonskega parlamenta je kljub ostremu nasprotovanju javnosti potrdil sporno varnostno zakonodajo, v skladu s katero bo lahko japonska vojska prvič po drugi svetovni vojni posredovala v tujini, piše Slovenska tiskovna agencija.
Opozicijski poslanci so odločitvi nasprotovali, zato so pred glasovanjem zapustili parlamentarno dvorano. Pri tem so nosili transparente »Ne Abejevi politiki« in »Ne vsiljenim odločitvam«, piše STA. Zakonodajo je tako podprla le vladajoča koalicija, ki jo sestavljata Liberalna demokratska stranka (LDP) premiera Šinza Abeja in stranka Komeito.
O zakonih o varnosti mora v 60 dneh glasovati še zgornji dom parlamenta. Ta bi po navedbah analitikov zakonodajo lahko zavrnil ali predlagal dopolnila, čeprav ima v njem tako kot v spodnjem domu večino Abejeva LDP. Po drugi strani lahko morebitna dopolnila spodnji dom zavrne z dvetretjinsko večino, piše STA.
Med glavnimi spremembami, ki jih bo omogočila nova zakonodaja, je možnost tako imenovane kolektivne obrambe, po kateri se japonski vojaki lahko borijo v tujini, da bi zaščitili svoje zaveznike, čeprav Japonska ni neposredno ogrožena.
»Varnostne razmere so izredno resne,« je po glasovanju poudaril Abe in namignil na vzpon Kitajske v zadnjem času, piše STA. Dejal je še, da je nova zakonodaja nujna za zaščito življenj Japoncev in preprečitev vojne.
Večina proti novi zakonodaji
Spodnji dom parlamenta je o zakonodaji odločal dan po množičnih protestih proti spremembi varnostne politike, na katerih se je zbralo približno 60.000 ljudi, piše STA. Po nedavni raziskavi javne televizije NHK zakonodaji nasprotuje 61 odstotkov Japoncev, podpira pa jo 31 odstotkov.
Nasprotniki zakonodaje poudarjajo, da je s tem konec 70-letne pacifistične politike Japonske in da bo država odslej sodelovala v vojnah po svetu pod vodstvom ZDA. Zagovorniki medtem poudarjajo, da bo letvica za sodelovanje v vojaških operacijah v tujini še vedno postavljena precej višje kot pri drugih državah, piše STA.
Reinterpretaciji japonske pacifistične ustave nasprotuje tudi stroka. Nedavna raziskava časnika Tokyo Shimbun je pokazala, da 90 odstotkov strokovnjakov za ustavno pravo meni, da je zakonodaja v nasprotju z ustavo, ki v devetem členu prepoveduje uporabo sile za reševanje mednarodnih sporov.
Kitajska dvomi o japonskih namerah
Kitajska je zaradi nove japonske zakonodaje izrazila nezadovoljstvo, piše STA. Peking je Tokio pozval, naj se izogni hromljenju regionalnega miru in varnosti, novo zakonodajo pa označil za korak, kakršnega ni bilo vse od druge svetovne vojne.
»Povsem upravičeno se je vprašati, ali se bo Japonska odpovedala izključno v obrambo usmerjeni varnostni politiki,« je v izjavi navedla tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Hua Chunying. »Japonsko stran s spoštovanjem pozivamo, naj se izogne ogrožanju kitajske suverenosti in njenih varnostnih interesov ali hromljenju regionalnega miru in varnosti,« je dodala.
Japonska je leta 1937 sprožila invazijo na Kitajsko, medvojna zgodovina pa še vedno močno vpliva na odnose med azijskima silama. Državi sta poleg tega v ozemeljskem sporu zaradi spornih otokov v Vzhodnokitajskem morju, še piše STA.
