Tiskane izdaje
Šinzo Abe je v torek kot prvi japonski premier obiskal spominski muzej napada na Pearl Harbor 7. decembra 1941 in izrekel »iskreno ter večno« sožalje vsem mrtvim tam in med drugo svetovno vojno. Skupaj s predsednikom ZDA Barackom Obamo sta položila venca in simbolično odvrgla cvetje v Tihi ocean.
Obama je dejal, da je Pearl Harbor sveti kraj, ki dokazuje, da lahko tudi najbolj globoke vojne rane prepustijo mesto prijateljstvu in trajnemu miru. Poudaril je, da ZDA in Japonska delita interese in vrednote, njuno zavezništvo je temelj miru na območju Azije in Tihega oceana ter sila napredka po vsem svetu.
Abe je na Havaje prispel že v ponedeljek, ko je obiskal Nacionalno spominsko pokopališče Pacifika, kjer je položil venec, nato še eno pokopališče ter spomenik deveterici, ki je umrla v trčenju ameriške podmornice in japonske ribiške ladje leta 2001 blizu havajskega otočja.
Prvi japonski premier pri spomeniku napadu na Pearl Harbor
V torek se je vpisal v zgodovino kot prvi japonski premier, ki je obiskal osrednji spomenik napadu na Pearl Harbor 7. decembra 1941, to je bojno ladjo Arizona, ki so jo japonska torpeda in bombe potopile skupaj z več kot 1000 mornarji. Ladja še vedno rjavi na dnu zaliva, nad njo pa so leta 1962 odprli spomenik. Pearl Harbor je leta 1951 obiskal takratni japonski premier Shigeru Yoshida, vendar spomenika Arizona takrat še ni bilo.
Abe se za zahrbtni napad brez vojne napovedi ni opravičil, kot se ni opravičil niti Obama, ki je pred pol leta kot prvi ameriški predsednik obiskal Hirošimo, na katero so ZDA leta 1945 odvrgle prvo jedrsko bombo. Japonci so za napad na Pearl Harbor, v katerem je umrlo 2400 Američanov, drago plačali.
Japonska je pred letom 1941 osvajala vzhodno Azijo predvsem z namenom pridobivanja surovin za svojo industrijo, bala pa se je le ameriške tihomorske flote, ki je bila zasidrana v Pearl Harborju, zato jo je hotela s presenetljivim napadom uničiti in za nekaj let odstraniti nevarnost svoji osvajalski politiki.
Na njeno nesrečo je bilo nekaj bojnih ladij skupaj s praktično vsemi ameriškimi letalonosilkami na terenu in so se izognile uničenju in ZDA so lahko hitro prešle v ofenzivo, ki se je končala z jedrskima napadoma na Hirošimo in Nagasaki.
»Vojna je vojna. Do Japoncev ne čutim nobenega sovraštva«
Po izjavah sta se Obama in Abe srečala še s preživelimi napada. Ameriška tiskovna agencija AP navaja besede enega od njih, nekdanjega vojaka Alfreda Rodriguesa, ki je pozdravil Abejev obisk. »Vojna je vojna. Delali so, kar so morali in mi smo delali enako. Do Japoncev ne čutim nobenega sovraštva,« je dejal Rodrigues in menil, da se Abeju ni bilo potrebno opravičiti.
Abejev obisk je zasenčil manjši spodrsljaj njegovega ministra za rekonstrukcijo Masahira Imamure, ki je obiskal kontroverzno vojno svetišče Yasukuni v Tokiu. Po poročanju japonske televizijske mreže NHK je minister obisk na dan Abejevega obiska v Pearl Harborju označil kot zgolj naključje. Profesorica mednarodne politike na univerzi v Osaki Haruko Satou pa je ocenila, da čeprav nameni Imamure niso jasni, je sumljiv čas obiska. Dejanje Imamure bo »verjetno imelo negativen vpliv na japonsko diplomacijo in bo zasenčilo pozitivno podobo Abejevega zgodovinskega obiska,« je po poročanju francoske tiskovne agencija AFP dejala Satoujeva.
Abejev obisk so pozorno spremljali tudi na Kitajskem, kjer so izpostavili, da se je japonski premier odločil za krepitev vezi z ZDA. »Če želi Japonska resnično doseči spravo glede zgodovinskih vprašanj, se je odločila za napačen kraj,« je komentiral nacionalistični časopis Global Times, ki je dodal, da bi moral Abe obiskati Nanjing, kjer je leta 1937 japonska vojska izvedla pokol, ali pa kateri drugi kraj na Kitajskem.
Tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Hua Chunying pa je Tokio pozvala k »iskrenemu opravičilu« azijskim državam, ki so trpele zaradi japonskega militarizma.
