Japonski poslanci budijo zle duhove

Rusija je na mejo s Severno Korejo poslala vojsko, Kitajska pa pripravila bombnike pred še enim praznikom v Pjongjangu.

Objavljeno
21. april 2017 12.10
South Korea Koreas Tensions
Zorana Baković
Zorana Baković

Japonski notranji minister Sanae Takaiči in 95 japonskih poslancev so v petek obiskali svetišče Jasukuni v Tokiu, s čimer so kapnili še nekaj bencina na žerjavico, ki tli v severovzhodni Aziji. Japonska je s tem zbodla svoje sosede prav v trenutku, ko se napetost spet povečuje.

Severna Koreja se namreč pripravlja na praznovanje dneva oboroženih sil 25. aprila, v četrtek pa je spet zagrozila s »silovitim preventivnim udarom« na ameriške enote v Južni Koreji in na same ZDA, če Washington ne bo prenehal razmišljati o vojaški intervenciji proti Pjongjangu.

Japonski premier Šinzo Abe se ni udeležil obiska svetišča Jasukuni, je pa v čast prazniku pomladi, ki ga na Japonskem slavijo 21. aprila, tja poslal vejo svetega drevesa masakaki.

Pod posvetilo se je Abe podpisal s svojim uradnim nazivom, kar je dodatno vznejevoljilo okoliške države, že tako občutljive za obiske japonskih uradnikov v šintoističnem svetišču, kjer so pokopani tudi posmrtni ostanki vojnih zločincev.

Poleg premiera so veje masakakija poslali tudi predsednika spodnjega in zgornjega doma parlamenta in zdravstveni minister, med poslanci, ki so obiskali svetišče, pa je bilo 86 članov Abejeve Liberalno-demokratske stranke (LDP) in tudi štirje poslanci opozicijske Demokratske stranke, ki je v preteklosti običajno nasprotovala provokativnim obiskom Jasukunija.

Obisk japonskih poslancev v svetišču Jasukuni so v Pekingu in Seulu razumeli kot še eno provokacijo v že tako napetih razmerah. Foto: Toru Hanai/Reuters

Za Kitajsko in Južno Korejo je bil to zadosten signal militarizacije japonske politične scene, ki se širi čez okvire vladajoče konservativne stranke LDP.

Svetišče Jasukuni je leta 1869 postavil cesar Meidži v čast vseh, ki so se dotlej žrtvovali v službi japonskega cesarstva, pozneje pa je bilo to obdobje razširjeno vse do leta 1947, v njem pa so pokopavali vse domoljube, umrle v vojnah, ki so zadevale japonske interese.

1068 oseb od skupaj skoraj 2,5 milijona imen moških, žensk in otrok, vklesanih na plošče v svetišču, se smatra za vojne zločince, od tega jih 14 spada v kategorijo A, kar pomeni, da so bili neposredno odgovorni za smrt velikega števila ljudi v državah pod japonsko okupacijo.

Vzhodnoazijska nevralgična točka

Zato vsak obisk japonskega političnega vrha v Jasukuniju pri kitajskem in južnokorejskem vodstvu vzbudi dvom o deklarirani pacifistični naravnanosti Tokia. To vprašanje je še posebej občutljivo v trenutkih, ko regiji spet grozi oboroženi spopad, ko so spet prebujeni zli duhovi in odprte možnosti za različne aspiracije vseh držav v severnokorejski soseščini. Korejski polotok je bil stoletja točka, za katero so se spopadale Kitajska, Japonska in Rusija, in ta del zgodovine je mnogo bolj navzoč v današnjem strateškem razmišljanju politikov teh držav, kot je mogoče videti na prvi pogled.

Severna Koreja v čast svojega dneva oboroženih sil ne bo poslala vejice svetega drevesa v nobeno svetišče, je pa povsem možno, da bo izstrelila še kakšno balistično raketo ali celo preizkusila novo jedrsko bombo. Varnostni svet OZN je ta teden ostro obsodil zadnji preizkus rakete in zagrozil z novimi sankcijami, ameriški državni sekretar Rex Tillerson pa je v sredo izjavil, da Washington išče nove oblike pritiska na režim v Pjongjangu.

Severna Koreja je zagrozila z uničenjem ameriških sil v regiji in na njihovem domačem terenu. Foto: Wong Maye-E/AP

V odgovor na to je severnokorejski partijski časnik Rodong Sinmun opozoril: »V primeru našega supersilovitega preventivnega napada bodo nemudoma povsem uničene ne le okupacijske sile ameriških imperialistov v Južni Koreji in njeni okolici, ampak tudi na ameriški celini. Vse bo spremenjeno v pepel.«

Pjongjang je že prej pogosto grozil ZDA in Južni Koreji s podobnimi besedami, vendar so se tokrat vsi odzvali z razglasitvijo splošne pripravljenosti svojih oboroženih sil. Rusija je poslala vojsko na mejo s Severno Korejo, opazili pa so tudi povečano aktivnost kitajskih bombnikov. Japonska je že zdavnaj pripravljena, saj zatrjuje, da je severnokorejska vojska že zdaj zmožna poslati rakete z bojnimi strupi nad njene otoke.