Tiskane izdaje
Sedem let po samozažigu prodajalca zelenjave Mohameda Buazizija, ki je sprožil val tako imenovane arabske pomladi, so ulice številnih tunizijskih mest znova polne protestnikov. Ti so odšli na ulice zaradi ostrih varčevalnih ukrepov oblasti, ki so se po najemu velikanskega posojila znašle v primežu Mednarodnega denarnega sklada (IMF).
Protesti (predvsem na severozahodu države) so izbruhnili že 1. januarja, ko je začel veljati nov finančni zakon. Ta je močno zadolženim oblastem - zadnje posojilo IMF je znašalo 2,7 milijarde evrov - omogočil dvig davka na dodano vrednost ter dvig cen hrane in drugih ključnih življenjskih potrebščin, kar je z besedami »Potrebna je takojšnja akcija!« in »Nujni so odločni ukrepi!« tunizijskim oblastem decembra ukazal prav IMF. Cene hrane so se v Tuniziji, ki večino živilskih izdelkov uvozi, v letih od »jasminove revolucije« zvišale za 50 odstotkov. Zaporedne vlade (od leta 2011 se jih je zvrstilo kar devet) so bile pod budnim očesom mednarodnih posojilodajalcev prisiljene devalvirati nacionalno valuto (dinar). Hkrati je ponovno narasla brezposelnost, teroristični napadi na sredozemski obali pa so ob krčenju tujih investicij dodobra oslabili turizem, eno ključnih gospodarskih vej.
Socialna bomba
Ulični protesti so v Tuniziji, kjer delujejo tudi močna sindikalna gibanja, v zadnjih letih pogost način izražanja družbenega nezadovoljstva. Revolucija, o kateri je mogoče velikokrat slišati površno mnenje o »zgodbi o uspehu«, ni zadovoljila pričakovanj tistih, ki so se pred sedmimi leti za ceno lastnega življenja postavili po robu kleptokratskemu in notorično skorumpiranemu režimu »večnega« predsednika Zina al Abidina Ben Alija, ki je januarja 2011 z nekaj milijardami dolarjev pobegnil v Saudsko Arabijo.
Protestniki so se tokrat - podobno kot decembra 2010 - odpravili na ulice s pomočjo »mobilizacije« na socialnih omrežjih, kjer aktivisti ljudi z geslom »Na kaj čakamo?« pozivajo, naj se pridružijo protestom. Ključna zahteva protestov je vladni preklic novega finančnega zakona. Hejtam Guesmi iz gibanja Ne bom oprostil (Manich Msamahm), ki je sodeloval tudi na protestih pred sedmimi leti, je dejal, da se želijo protestniki vrniti h koreninam in ciljem jasminove revolucije, hkrati pa poudaril socialno ozadje današnjega nezadovoljstva. »Nov proračun bo še bolj obogatil bogate in še bolj oskubil revne. S povišanjem davkov in cen moke, telefona in interneta je ogrožena varnost družin. Cene so narasle, plače so ostale na dnu,« je bil jasen tunizijski aktivist.
Protesti so v večini mest do zdaj potekali mirno, v Nabeulu, Tali, Nefzi, Gafsi, Teburbi in Sidi Buzidu, kjer se je decembra 2010 vse skupaj začelo, pa so se v zadnjih treh nočeh spopadli protestniki in policija ter zažigali banke, nakupovalna središča in vladna poslopja. Policija se je spravila nad protestnike s solzivcem, pred dvema dnevoma pa v nekaj mest poslala tudi vojsko. Do zdaj je bilo aretiranih več kot 600 ljudi, ranjenih pa okoli 50.
Protesti so tako socialni kot politični, saj v njihovi organizaciji ob različnih aktivističnih gibanjih - tudi tistih iz zime velikega tunizijskega nezadovoljstva - sodeluje tudi največja opozicijska stranka Ljudska fronta, ki je 1. januarja pozvala Tunizijce in Tunizijke k udeležbi na protestih zaradi dviga cen bencina in višjega nepremičninskega davka. Odziv tunizijskih oblasti na proteste je bil za zdaj - milo rečeno - aroganten, kar je še povečalo jezo in nezadovoljstvo protestnikov. Predsednik vlade Jusef Čahed je proteste med drugim označil za »vandalizem« in protestnike v slogu avtoritarnih voditeljev obtožil namenske »slabitve države«. »Kar se dogaja, je - nasilje. Tega ne moremo sprejeti. Država bo ostala odločna,« je protestnikom med vrsticami zagrozil predsednik vlade in jim sporočil, da živijo v demokraciji, kjer se protestira podnevi in ne ... ponoči. »Ljudje morajo razumeti, da smo v izredni situaciji in da ima njihova država težave. Toda verjamemo, da bo leto 2018 za Tunizijce zadnje težko leto,« je protestnike, ki jih je najprej večkrat užalil, precej patetično v torek neuspešno poskusil pomiriti predsednik vlade. Največji koalicijski stranki, ki vodita tunizijsko vlado (islamistična Enahda in »sredinska« Nida), sta označili proteste za »destruktivno operacijo levičarskih strank kaosa«.
Vrhunec protestov v nedeljo?
V zadnjih dveh nočeh je bilo na ulicah največ ljudi, policijsko nasilje se je stopnjevalo. »Revščina in lakota naraščata, oh, potlačen državljan!« so bili glasni večinoma mladi protestniki, med katerimi je veliko brezposelnih. Tistih, ki jih je jasminova revolucija pustila na cedilu. Vrhunec protestov je napovedan za danes in predvsem za nedeljo, ko bo Tunizija proslavila sedmo obletnico padca Ben Alijeve diktature. »Danes imamo srečanje opozicijskih strank. Koordinirali bomo naše delovanje in gibanje, toda ostali bomo na ulicah in povečevali moč protestov, dokler nepravični finančni zakon ne bo umaknjen,« je včeraj sporočil vodja opozicijske Ljudske fronte Hama Hamami.
