Tiskane izdaje
Vodji ZDA in Severne Koreje sta ta teden izmenjala žaljivke in grožnje ter drug drugega pozvala na dvoboj. S tem se je severovzhodna Azija spremenila v Divji zahod. Kraj dvoboja: nekje nad Tihim oceanom. Orožje: vodikova bomba.
Donald Trump je v torek v svojem prvem govoru na zasedanju generalne skupščine ZN izjavil, da je Kim Džong Un »rocket man s samomorilskim poslanstvom«, in zagrozil s »popolnim uničenjem« Severne Koreje. Odgovor je prišel v petek. Severnokorejska tiskovna agencija KCNA je sporočila nenavadno sporočilo svojega voditelja v prvi osebi ednine. Kakor da bi šlo za osebno potrditev izziva na dvoboj.
»Prestrašeni pes glasneje laja,« je rečeno v Kimovi izjavi. »Trumpu svetujem, da naj bo pri izbiranju besed bolj obziren in da naj se zaveda, komu govori, ko ima govor pred vsem svetom.«
Za tem pa je »rocket man« vrnil udarec. »Slaboumno obnašanje ameriškega predsednika, ki v ZN odprto izraža neetično namero, da 'popolnoma uniči' suvereno državo, gre prek meja groženj o zamenjavi režima ali rušenju družbenega sistema. Celo tiste, ki normalno razmišljajo, sili v dvome o (njegovi) diskretnosti in mentalni stabilnosti.«
Kim je nadaljeval s pouličnim izrazjem, kakor da bi hotel vprašati Trumpa »komu ti praviš, da je na samomorilskem poslanstvu«. »Akcija je najboljša opcija pri ravnanju z nezmožnim človekom, ki zaradi slabega sluha ponavlja tisto, kar sam hoče.« Pri tem je uporabil besedo »dotard«, ki je v angleščini zelo redka in ki se nanaša na človeka z oslabljenimi življenjskimi funkcijami, senilnostjo in počasnimi vitalnimi funkcijami.
»Pospešeno razmišljam o tem, kakšen odgovor je lahko pričakoval, ko je dopustil, da mu z jezika uidejo tako ekscentrične besede,« je povedal Kim Džong Un. »Karkoli že Trump pričakuje, bo dobil posledice, ki jih ne pričakuje. Z ognjem bom zagotovo ukrotil slaboumnega ameriškega dotarda.«
Kim je na zasedanje generalne skupščine ZN poslal zunanjega ministra Ri Jong Hoja. Ta je v petek novinarjem v New Yorku pojasnil, da ne ve natančno, kako vodja razmišlja, ampak da bi lahko vedel, kako razmišlja glede preizkusa jedrske bombe nad Tihim oceanom.
Zunanji minister Severne Koreje Ri Jong Ho na zasedanju ZN. Foto: AFP
Seveda so se svetovni strokovnjaki takoj vrgli na analiziranje severnokorejskih zmogljivosti za jedrski poskus v atmosferi. Težava pa je v tem, da so analize podobne vremenski napovedi: morda bo dež, morda pa bo sončno. Morda je Severna Koreja zmožna izstreliti vodikovo bombo z raketo vse do neke točke nad Tihim oceanom. Morda pa tudi ne.
V vsakem primeru takšen odgovor Kim Džong Una ameriškemu predsedniku leti prek japonskih glav. Eden od razlogov, zakaj edina država, ki je doživela jedrsko bombardiranje v drugi svetovni vojni, ni podpisala sporazuma o globalni prepovedi jedrske oborožitve, je prav negotovost, ki spremlja priprave na dvoboj na Divjem zahodu.
Je pa res, da so sporazum, ki ga je v sredo podpisalo 50 držav, ratificirale zgolj tri države: Gvajana, Tajska in Vatikan. Dokler tega ne storijo tudi druge podpisnice, je pobuda za prepoved jedrske oborožitve zgolj lepa misel.
Kaj pa bi storila Japonska, če bi Severna Koreja v resnici sprožila vodikovo bombo nad Tihim oceanom?
Dan potem, ko so v centrali ZN v New Yorku državniki podpirali globalno denuklearizacijo, je v japonski zaliv Vakasa prispela pošiljka 700 kilogramov moxa. Gre za mešanico uranovega in plutonijevega oksida, ki nastane z reprocesiranjem radioaktivnih odpadkov iz japonskih nukleark. V skladu s sporazumom s Francijo in Veliko Britanijo so ga vrnili kot gorivo za reaktor Takahama-4 v omenjenem zalivu blizu Osake.
Strokovnjaki izpostavljajo, da je takšna količina moxa primerna za izdelavo sto jedrskih konic. Večina strokovnjakov tudi meni, da Tokio tudi ima tehnologijo za izdelavo. Že dolgo ocenjujejo, da bi bilo Japonski potrebno samo šest mesecev za sestavo bombe, ker ima že nekaj desetletij pripravljen projekt v tej smeri.
Študenti na shodu v podporo Kim Jong Unu v Pjongjangu, potem ko je severnokorejski voditelj posvaril Trumpa, da bo »drago plačal«, ker je užalil njega in njegovo državo pred očmi sveta ter »izgovoril najbolj srdito vojno napoved v zgodovini«. Foto: AFP
Razlog, zakaj do zdaj tega še ni storila, je zaobsežen v znanih treh principih »ne«. Japonski ni dovoljeno, da proizvede, poseduje in hrani tujo jedrsko oborožitev na svojem ozemlju.
Glede na to, da se korejska kriza vse bolj poglablja in se jedrski dvoboj pri O. K. Corralu zdi še bolj mogoč, se na Japonskem vse pogosteje zastavlja vprašanje, ali ni treba revidirati tudi teh principov. Do zdaj je bilo to nemogoče. Temu so se upirali tuji mirovniški aktivisti ter »hibakuše«, Japonci, ki so leta 1945 preživeli bombardiranje Hirošime in Nagasakija. Prav tako pa je ameriško stališče, da mora japonska varnost ostati v rokah Pentagona.
V verbalnem pričkanju med Kimom in Trumpom je japonski pacifizem neumesten. Nepripravljenost na možni jedrski spopad prek oceana, ki bi Kitajsko in Rusijo težko pustil pasivno, je v najmanjši meri neodgovorna. Novi japonski zunanji minister Taro Kono je v četrtek v govoru na Univerzi Columbia v New Yorku izjavil, da bo njegova država še naprej povečevala svojo prisotnost na mednarodnem prizorišču in prevzemala večjo odgovornost za stabilnost sveta.
»Japonska ni in ne bo dominantna vojaška sila. V bližnji prihodnosti se bo naše prebivalstvo zmanjševalo in staralo. Nimamo nafte, plina, urana in še česa. Kljub temu pa Japonska ne bo, ne zmore in noče biti nekdo, ki je zgolj sledilec,« je povedal Kono.
Z vsako novo žaljivko, ki kakor bomba leti med Washingtonom in Pjongjangom, je stopnja varnosti vseh držav v okolici določena z vojsko, in ne z gospodarstvom, tehnologijo in kulturo. Severovzhodna Azija se tako vrača v lastno preteklost. Polna je vojn, pogosto prav zaradi dominacije nad Korejskim polotokom. Ali je bilo teh nekaj desetletij miru zgolj iluzija?
