Tiskane izdaje
New York – Guverner Ohia John Kasich je v torek v Washingtonu z lobisti in kongresniki razpravljal o denarju in strategiji za predsedniško kampanjo. V nagneteno čredico desnice bo uradno vstopil šele čez slaba dva tedna, toda že zdaj občuti senco, ki jo mečeta na desnico Donald Trump in njegov predolgi jezik.
Odkar se je Trump sredi prejšnjega meseca kot nekakšen deus ex machina spustil po tekočih stopnicah nebotičnika v preddverje in pred skupino plačanih navijačev oznanil, da se tokrat čisto zares podaja v predsedniško tekmo, je poenotil sprte politike v sosednji državi, televizijske komike spravil do solza navdušenja in sprožil val glavobola v vrhu republikanske stranke.
Čudaški vstop v kampanjo je požlahtnil z nagovorom, prežetim z običajnimi žalitvami predsednika Baracka Obame in republikanskih tekmecev. Toda ko je nedokumentirane priseljence iz Mehike označil za tihotapce drog in posiljevalce (»morda je nekaj med njimi tudi poštenih«), je sprožil plaz, ki se še vedno vali. Medtem ko so Američani mehiškega porekla ob prazniku dneva neodvisnosti udrihali po pinjatah v obliki Trumpa in njegovi poslovni partnerji prekinjajo sodelovanje z novopečenim politikom, so drugi republikanski kandidati iskali način, da bi se oddaljili od njegovih rasističnih izjav, ne da bi pri tem odbili konservativne volivce.
Obsodbe rasizma
Prvi se je oglasil nekdanji guverner New Yorka George Pataki in dejal, da so to »žalostne in ločevalne« besede, ter pozval tudi druge republikance, naj se mu pridružijo. Senator Marco Rubio jih je označil za napadalne in netočne, celo največji konservativci, kot je nekdanji senator Rick Santorum, ki rad straši z nevarnostjo priseljencev, so Trumpovo besedičenje poimenovali mlatenje prazne slame.
Nekdanji teksaški guverner Rick Perry je prepričan, da Trump ne razume težav na južni meji in ne predstavlja republikanske stranke. Jeb Bush, ki je poročen z Mehičanko, je dejal, da je osebno užaljen, po njegovih besedah je bahavi poslovnež daleč od razmišljanja večine republikancev. Težava je, da vsaj trenutno ni. Nekatere javnomnenjske raziskave so ga potisnile na drugo mesto na nacionalni ravni, visoko je v zveznih državah Iowa in New Hampshire, kjer volivci kot prvi izbirajo kandidata stranke.
»Trump je privlačen ljudem, ki ne marajo politikov in politike. Vidijo ga kot neposrednega, nekoga, ki je drugačen in svež. In vsakič, ko ga napadejo mediji, ko ga napadejo njegovi republikanski kolegi, to pri volivcih le še okrepi njegove argumente,« meni Ben Jacobs, politični poročevalec britanskega časnika The Guardian. To je nekatere kandidate desnice spodbudilo, da so mu stopili celo v bran. »Pozdravljam Donalda Trumpa, ker se je osredotočil na nedovoljeno priseljevanje. Washingtonski kartel ne verjame, da moramo zavarovati južne meje,« je pristavil lonček senator Ted Cruz.
Zviti Teksačan zagotovo pozna raziskavo podjetja Gallup, po kateri tri četrtine konservativnih volivcev šteje priseljevanje za eno najpomembnejših političnih vprašanj. Kot sin latino priseljenca ne more biti deležen očitkov o rasizmu, hkrati pa na tihem računa, da se bo Trump prej ali slej umaknil iz predsedniške tekme, nakar bo Cruz lahko sprejel v svoj objem volivce, ki jih je razvnelo Trumpovo besedičenje. »Spoštujem Cruza zaradi njegovih pogledov,« se je poslovnež odzval na podporo senatorja.
Ne le burkež
Trump ima do 16. decembra čas, da odda finančno poročilo o svojem premoženju. To je po njegovem bahanju vredno 9 milijard dolarjev, toda tretjina naj bi ga bila v »licenčnih pogodbah, blagovnih znamkah in njihovem razvoju«. To pomeni, da ob odpovedi sodelovanja s televizijskima mrežama NBC in Univision, dirkaško organizacijo Nascar, trgovskim središčem Macy's in drugimi doživlja precejšnje finančne udarce. »Nisem si mislil, da bo tako resno,« je pred dnevi priznal za televizijsko mrežo Fox News.
Vse to precej zmanjšuje verjetnost, da se bo njegovo ime sploh pojavilo na glasovnicah v Iowi. Uvrščajo ga namreč med kandidate, ki naj bi izrabljali kandidaturo kot sredstvo za lastno promocijo. Ta zdaj doživlja precejšnje udarce. Poleg tega je treba po besedah Harryja Wilsona, profesorja javnih zadev na univerzi Roanoke v Virginiji, sedanjo podporo pripisati njegovi prepoznavnosti v gneči kandidatov na desnici. »Američani še niso osredotočeni na predsedniške volitve 2016. To pomeni, da bo ime, ki se največ pojavlja v medijih, na kratek rok dobilo največ podpore,« meni Wilson.
Tudi Gerald Seib iz konservativnega Wall Street Journala se je strinjal, da Trump ni resni kandidat za Belo hišo. Toda hkrati je opozoril, da ga ne gre odpisati kot političnega burkeža, za kar sta vsaj dva razloga. Prvič lahko desnici naredi – in ji je že naredil – precejšnjo škodo pri ključni nalogi vzpostavitve zaupanja med vse bolj pomembnimi latino volivci. Toda hkrati je opozoril stranko na globino populistične jeze, ki preveva dele njihove volilne baze.
Politični analitik Whit Ayres, ki pri predsedniški kandidaturi pomaga senatorju Rubiu, je v knjigi 2016 in naprej (2016 and Beyond) opozoril, da se delež podpornikov desnice – starejši belci, bele delavske družine, poročeni ter podeželani – zaradi demografskih sprememb iz leta v leto manjša. Po njegovem mora kandidat desnice zbrati okoli 40 odstotkov latino volivcev kot najbolj vitalnega dela prebivalstva, če si želi zdaj zmagati na predsedniških volitvah.
Bog je demokrat
Na drugi strani politične mavrice so demokrati navdušeno pograbili priložnost in poskušajo naslikati Trumpa kot podobo celotne republikanske stranke. »Sem veren človek – in Donaldov vstop v to volilno tekmo lahko pripišemo samo dejstvu, da je bog demokrat s smislom za humor,« si je dal duška politični strateg Paul Begala, ki pomaga v kampanji Hillary Clinton. Toda tudi pri njej niso brez skrbi. Nenaden vzpon senatorja Bernieja Sandersa zbuja navdušenje liberalnega krila demokratov in je že močno načel njeno prepričljivo vodstvo v posameznih zveznih državah.
Nekatere svetovalce Hillary Clinton je presenetil zagon »demokratičnega socialista« iz Vermonta, ki pridiga za ameriško politično razmišljanje zelo leve zamisli, kot so enotno državno zdravstveno zavarovanje in brezplačne javne univerze. Čeprav večina političnih analitikov še vedno trdi, da nima resnih možnosti proti volilnemu stroju Hillary Clinton, pa uteleša ameriško nezadovoljstvo, ki ga poganja nazadovanje delavskih družin in srednjega sloja ob še večjem bogatenju najpremožnejših.
A tudi brez Sandersa imajo v taboru nekdanje zunanje ministrice dovolj težav. Potem ko se je kandidatka dolgo bolj ali manj spretno izogibala pozornosti medijev, jo zdaj poskušajo obvarovati pred prepogostimi vprašanji tudi z ogradami iz vrvi. Na sobotni praznični paradi v New Hampshiru so njeni pomočniki čez cesto napeli vrv in z njo dobesedno vlekli novinarje pred sabo, da se niso mogli preveč približati kandidatki.
